Med poletnim vremenom prevladuje ustaljeno območje z visokim zračnim pritiskom in visokimi temperaturami, ki ne dovoljuje pogostih prehodov frontalnih sistemov in z njimi povezanega vetra, burje ali juga. Omogoči pa nastanek dnevnih termičnih vetrov, ki na nekaterih območjih pihajo okrepljeno in so prava surfaška poslastica. Zaradi temperaturnih razlik med bližnjima zračnima masama nastane lokalni gradient v zračnem tlaku, ki povzroči izmenjavo zračnih mas, kar surfarji čutimo kot začetek prijetnega vetriča, ki piha z morja. Ali bo čez kakšno uro dovolj močan za drsenje po vodi? Odvisno od …
Jutranji termični veter – burin
Za nastanek in jakost jutranjega termičnega vetra je poleg naštetega pomembna izoblikovanost površja ob obali in nekaj 10 km v zaledju ter razlika med temperaturo zraka nad morjem in temperaturo zraka nad kopnim. Tisti jadralci, ki nimajo težav z zgodnjim vstajanjem izkoriščajo burin za plovbo vzdolž jadranske obale, za surfarje pa ob splošnem pomanjkanju močnejših vetrov v poletnem času, ta veter na nekaterih mestih nudi možnost za drsenje po vodi. Značilen pojav nastane zaradi izenačevanja pritiska med dvema različno ogretima zračnima masama. Stabilno anticiklonalno vreme brez gradientov v zračnem pritisku omogoča ob jasni noči nastanek jutranje hladne zračne mase nad kopnim, ter tople zračne mase nad poleti ogretim morjem. Izenačevanje pritiska med njima poznamo kot rahel jutranji burin, ki piha z obale nad morje, pri nas večinoma iz smeri burje NE ali tramontane N . Na nekaterih mestih ob obali pa ta veter dosega hitrosti med 6m/s in 17m/s, torej v razponu med 4 in 7 Bf.
Močan jutranji burin ponekod imenujejo Tramontana. Nastane na priobalnem območju, kjer se ob hladni noči na planotasto hribovito zaledje, nekaj 100 m nad obalo, steka in kopiči hladen zrak, ki se nato se ob strmi obali z velikim padcem spušča nad morje. Močan veter se kot voda spušča po zanj najbolj primernem terenu. To so običajno pobočne grape in doline iz katerih piha veter v pahljačasti obliki. Jakost vetra z oddaljenostjo od obale pada.
Poleg izoblikovanosti površja je za nastanek močnega jutranjega burina pomembna razlika v nočnih temperaturah zraka nad kopnim in nad morjem. Ob vseh naštetih pogojih je za jakost vetra 5 Bf in v sunkih ponekod še več potrebno, da je zračna masa nad kopnim 10 stopinj C ali več hladnejša od zračne mase tik nad morjem. Taki pogoji se običajno ustvarijo zgodaj zjutraj ob sončnem vzhodu, takrat je veter najmočnejši. Z jutranjim soncem in segrevanjem pobočij pa se približno po dveh urah po sončnem vzhodu zrak nad obalo segreje kar prekine jutranjo termično izmenjavo zračnih mas. Jutranji termični vetrovi so najmočnejši in najbolj pogosti poleti in jeseni, ko je morje toplo zrak nad kopnim pa se ob vedno daljših nočeh bolj ohlaja.
Jadralcem in predvsem surfarjem sta najbolj znana območja z močnim jutranjim vetrom v zalivu Preluk pri Opatiji in Barkolah pri Trstu.
Zaliv Preluk pri Opatiji je eno redkih območij, kjer ob splošnem pomanjkanju močnega vetra ob stabilnem vremenu, jutranji burin (Tramontana) dosega velike hitrosti in poteši vetra željne surfarje. Velike hitrosti vetra so posledica kanaliziranja jutranjega burina v območju med Rupo in Matulji. Teren je izoblikovan v naravno šobo kamor se steka hladen zrak z višje ležečih predelov Podgrajskega podolja in čičarije, ter se s strmim končnim padcem pri Matuljih spušča z močjo 4Bf do 7 Bf nad morsko gladino. Območje močnega vetra je značilne pahljačaste oblike s širino 500m do 2000m, njegova moč pa se z oddaljenostjo od obale manjša in po približno 1 do 2 km oslabi do normalne jakosti burina. Veter piha v zalivu, iz severne smeri, vso noč, največjo moč pa doseže ob sončnem vzhodu in s tako jakostjo piha še uro do dve po sončnem vzhodu. Poleti je to okoli pete ure, pozimi pa okoli sedme. Ko sonce dovolj ogreje kopno se termična izmenjava hitro prekine, jakost vetra se v približno 20 minutah zmanjša iz 5 Bf na 2 Bf ali pa veter popolnoma poneha. Poleti se to zgodi okoli osme ure, pozimi pa okoli desete ure.
Obalni relief okrog zaliva Preluk, ki omogoči jutranje surfanje.
Nekoliko šibkejši jutranji veter zapiha ob enakih vremenskih razmerah v Barkolah pri Trstu, kjer se preko strmega kraškega robu zliva nad morje hladen zrak s Krasa. Kanaliziran močnejši burin zapiha tudi drugje ob visoki jadranski obali. Manj izraziti in šibkejši pahljačasti vetrovni strženi se pojavljajo ob vzhodni obali Istre, tam pihajo z zahodne smeri, pod Velebitom, Mosorjem in ob večjih otokih Braču in Hvaru. Jakost in trajanje burina pa je tu zaradi površja z manjšim zaledjem hladnega zraka manjša.
Indikatorji za močan jutranji burin so indikatorji stabilne vremenske situacije in jih lahko s pomočjo vsakodnevne vremenske napovedi predvidimo tudi nekaj dni v naprej. V zalivu Preluk lahko z gotovostjo predvidimo močan veter v primerih ko so izpolnjeni naslednji vremenski dejavniki:
- Ustaljeno območje enakomernega zračnega pritiska ali širjenje grebena visokega zračnega pritiska z rahlim višinskim severnim ali severovzhodnim vetrom.
- Jasna noč na Primorskem, ob morju in v severni Istri.
- Jutranja megla po kotlinah in nižinah ali jutranja slana.
- Temperaturna razlika med temperaturo morja v Reškem zalivu in temperaturo nad kopnim v Ilirski Bistrici večja od 10 stopinj C.
Popoldanski termični veter – maestral
Močno poletno sonce čez dan ogreva prisojna obalna pobočja in kopno zaledje, zaradi česar se zgradi topla zračna masa nad kopnim in hladnejša nad morjem. Izenačevanje pritiska med njima poznamo kot dnevni veter Maestral, ki piha z morja nad obalo, ponekod pa tudi vzporedno z njo. Veter piha večinoma iz severozahoda NW, med dalmatinskimi otoki pa z zahoda W, ob vzhodni obali Istre pa z jugozahoda SW. Na njegovo smer in jakost vplivajo predvsem dinarska slemenitev jadranske obale in otokov NW-SE, visoka prisojna pobočja nad obalo in zožitve morskih kanalov med otoki. Veseli so ga predvsem jadralci, ki plujejo proti jugu saj na odprtem piha enakomerno in ne premočno.
Maestral je razmeroma “tanek” veter v najnižjih zračnih plasteh. Njegova jakost večinoma ne presega 3-4 Bf, razen na nekaterih območjih, kjer zaradi izoblikovanosti površja in lege otokov doseže jakost dobrih 6 Bf. Maestral se okrepi ob obali pod prisojnimi, med 500 m in 1000 m visokimi pobočji hribov na obali in otokih. Topel zrak se nad pobočji intenzivno dviguje v višje plasti ozračja na njegovo mesto pa priteka hladnejši zrak z morja. Tudi ožine med otoki poskrbijo za še večjo jakost vetra. So kot naravne šobe, skozi katere se zrak giblje hitreje.
Na nekaterih mestih ob obali in predvsem med otoki pa se veter čez dan okrepi in dosega hitrosti med 6m/s in 15m/s, torej v razponu med 4 in 6 Bf, kar je primerno za umirjeno in uživaško popoldansko surfanje. Najpogosteje zapiha ojačan Maestral v ožinah med visokimi dalmatinskimi otoki, kjer se vzpetine ob ožinah dvigajo 600 m do 900 m nad morjem: Hvarski kanal, Ščedranski kanal, Pelješanski kanal. Maestral piha močneje tudi v ožinah med nižjimi otoki severne Dalmacije, na območju med Dugim otokom, Kornati in obalo.
Ko prihajamo z valovitega odprtega morja in se želimo zasidrati v mirnem zalivu na zavetrni strani otoka, smo lahko nemalokrat presenečeni nad še močnejšim vetrom v zalivu. Močnejši in bolj sunkovit Maestral nastane tudi na zavetrni strani manjših nizkih otokov in v zalivih, ki so odprti proti jugovzhodu. Tu se zrak na privetrni strani otoka dvigne in preko slemen z večjo hitrostjo spušča na zavetrno stran otoka. V nekaterih zalivih, na primer na Istu, v ožini apuntel, Brguljanskem zalivu na Molatu ali na Žirju in še nekaterih, so popoldanskega vetra, ki tam piha tudi 5 Bf, bolj veseli surfarji kot jadralci na sidriščih.
Maestral piha močneje tudi v severnem delu Kvarnerja med Ravnijem in Moščeniško drago. Zaradi visokih prisojnih pobočij pogorja ob vzhodni istrski obali in Učke, ter ožine med Istro in Cresom, piha tu Maestral iz jugozahodne in južne smeri.
Indikatorji za močan Maestral so indikatorji stabilne vremenske situacije in jih lahko s pomočjo vsakodnevne vremenske napovedi predvidimo tudi nekaj dni v naprej. V prej omenjenih ožinah med otoki lahko z gotovostjo predvidimo močan popoldanski veter v primerih ko so izpolnjeni naslednji vremenski dejavniki:
- Ustaljeno območje enakomernega zračnega pritiska ali širjenje grebena visokega zračnega pritiska.
- Jasno vreme nad morjem in zjutraj tudi nad obalo.
- Suh in hladnejši zrak, običajno po burji.
- Velika temperaturna razlika (večja od 10 stopinj C) med temperaturo ponoči in napovedano dnevno temperaturo.
Copyright (c) Style team
Kopiranje ali prepisovanje vsebine portala brez pisnega dovoljenje uredništva je prepovedano!