2.-16. marec 2006 in še kdaj!
Že decembra, en mesec po zadnjem glisiranju na Krku, se mi je tožilo po surfanju. Moje misli so bile pogosto daleč stran, na južni polobli, tam kjer je čas zamaknjen za pol leta. Ko se je začela prava zima in me je začelo zebsti do kosti, nisem več zdržal in prijatelja sem prepričal, da sva rezervirala povratno letalsko karto za v Sharm El Sheikh, ki se nahaja na Sinajskem polotoku v Egiptu. Sedaj se je bilo treba odločiti samo še, ali gremo v El Tur ali v Dahab- oboje sta zelo znani windsurferski destinaciji. Odločitev je padla mesec kasneje- Dahab. Pridružila sta se nama še dva člana, tako da je na koncu nastala štiričlanska surferska ekipa.
Že samo ime Dahab (zlato) pove marsikaj. Vsekakor je to raj za windsurferje. Vetrovna statistika kaže, da je veter zagotovljen, temperature v zimskem času pa idealne. Čez dan smo imeli oblečene majice, saj je za Arabce razgaljeno telo znak nespoštovanja, kadar pa je pihalo ter proti večeru pa smo si nadeli puloverje, medtem ko so natikači stalnica čez cel dan. Govorim za mesec marec da ne bo pomote. Po celotni, kakšen kilometer dolgi obali, so posajeni različni surf centri, kjer si lahko izposodiš najnovejšo opremo. Ponekod si lahko izposodite celo prototipe za naslednje leto. Če si ljubitelj valov, si izposodiš »wejvarco« in odjadraš na val (podobni pogoji kot pri nas v Sloveniji in na Hrvaškem), če si po duši freestyler, odpluješ v baby bay, kjer surfaš ob nekaterih najboljših rajderjih na svetu. Tudi nekaj deklet se najde in naj vas ne bo sram, če katera prileti mimo in obrne trik, ki ga vi sami niti v mislih ne zmorete. Vsi spoti so idealni za freestyle. ko pa že malo bolijo mišice in bi se rad samo peljal gor in dol, ni problema, saj greš v laguno ali pa pred surf centre, kjer je veter nekoliko šibkejši. Če pride do kakšne poškodbe ali preutrujenosti je potrebno samo pomahati in čez nekaj minut se pripelje čoln, ki te naloži in udobno odpelje do obale. Poskrbljeno pa je tudi za vse ljubitelje hitrosti. Res je, da formul (vrsta desk) nisem opazil med opremo za izposojo, toda nekatere deske imajo vgrajen GPS z digitalnim zaslonom, če pa tega na deski ni, si lahko izposodite ročnega ter odjadrate v speedya, predel, kjer malce močneje piha, voda pa je čisto ravna.Najlepše pri Dahabu je to, da si sami izbirate kraj surfanja glede na razpoloženje, znanje in opremo.
Neverjetno dobro je poskrbljeno tudi za snemalce in fotografe. Ti lahko slikajo in snemajo surfarje iz vseh možnih zornih kotov. Na voljo so železne konstrukcije na vodi, na katerih lahko malodane iz ptičje perspektive snemajo mimo drveče sredi vode. Zelo veliko je spotov, kjer sta fotograf in surfar le nekaj metrov narazen, posledica pa so vrhunske fotografije.O surfariji tam doli bi lahko napisal še nekaj tisoč besed, vendar je opisovanje občutkov brezupno. Edini način, da okusite to rajsko surfanje je, da odletite tja, in sami poizkusite.
Kako pa je z življenjem, cenami, prevozi, ljudmi tam doli? Predvsem povsem drugače. En egipčanski funt je vreden 35 SIT. En liter bencina super 98 je vreden en funt, eurosuper pa 1,5.Življenje je (skoraj) zastonj, seveda je vse odvisno, kaj želite. Na voljo so vse vrste hotelov od Swiss inn-a, Hiltona za od 15 do kolikor želite EUR/noč, pa vse do takih z običajnimi (čistimi!) sobami s posteljo in kopalnico v mestu Masbat, ki je od spota oddaljen 3-4 km, za 3 EUR/noč. Na voljo so tudi apartmaji in kampi, v katerih lahko kampirate (v sobicah 3x3m) že za 1 EUR.Osebje je vedno prijazno in ustrežljivo. Taksiji so povsod, cene (npr od Masbata do spota- 3-4 km) pa se gibljejo od 5 za eno osebo, do 10, 15 poundov za 4 osebe. Higiena je malce slabša, a če si nezahteven se hitro privadiš.
Iz tušev in umivalnikov teče slana voda, na wc-jih arabci ne uporabljajo wc papirja, ampak se čistijo na način bideja (pipca je vgrajena v wc školjko), če pa že uporabljaš wc papir, ga ne smeš vreči v školjko, ampak ga vržeš v koš za smeti, ki je postavljen poleg. Najbolj umazana stvar je nedvomno denar, po uporabi katerega imaš na rokah 1 mm debelo plast umazanije.
Glede hrane je tako, da sadja in zelenjave, ki je oprana z vodo, ni priporočljivo jesti, saj obstaja možnost prebavnih motenj. Te pa so tako in tako stalnica in se jim pravzaprav sploh ni mogoče izogniti. Mi smo imeli prebavne motnje le nekaj dni, potem pa se telo privadi.Najbolj pogosta hrana je piščanec, seveda se tudi vsa evropska hrana. Domačini jejo največkrat falafel (ocvrta zelenjava, sezamova omaka, sveža paprika in paradižnik, vse zavito v lepinjo). Cena enega falafla je 1 pound. Naješ se od treh, za požeruha bi jih bilo potrebnih 5. Cene ostale hrane so prav tako nizke, z izjemo nekaterih živil v trgovini, ki so uvožena (srednja nutella = 630 SIT). Tako dobiš kruh (6 majhnih štručk) za 2 pounda, 5L vode stane 5 poundov, »zdenka« sir za 3,5… V restavracijah se cene vseh jedi gibljejo od 10 do 25 poundov, ob morju (glavna ulica z veliko restavracijami) od 15-50. tako smo največkrat jedli egipčansko pico za 8,5 pounda in italijansko za 10, chicken kebab za 15 itd. Cene pravzaprav ne obstajajo, za vse je potrebno barantanje.
Če greš na takšno potovanje, je nedvomno neumno sedeti na plaži, se sončiti in brati knjigo. Tu pa sploh. Kar nekaj možnosti je za različne oglede in aktivnosti.Na voljo so različni vodni športi: kitesurfing v kite laguni, wakeboarding in smučanje na vodi, ko ne piha, kolesarjenje in potapljanje.Dahab je prav tako zalo znana potapljaška destinacija. Ob obali poteka koralni greben, ki je prečudovit, tako za snorklanje (maska in plavuti), kot za pravo potapljanje. Tu živijo povsem drugačne ribe kot v jadranskem morju, tudi rastline so povsem drugačne in prav zato še bolj privlačne za ogled. Edina slaba stvar je petdeset, poleti baje še več turistov, ki se potaplja hkrati, tako da nimaš nekega pristnega občutka, tega pa si ustvariš, če odplavaš malce stran, ali pa se greš potapljati kam drugam.
Oaze in gore so prav tako prečudovite. Spet poudarjam, da je povsem drugače če si sam, kot če je okrog sto ljudi. Nas je naš osebni 14 dnevni taksist odpeljal do oaze v času, ko ni bilo tam nikogar drugega. Sprva smo se peljali z jeepom (25 let star) med gorami do oaze. Nato je sledila 3 minutna peš hoja po soteski, in na koncu le-te smo se posedli na beduinske preproge, Deef (taksist) pa je zakuril ogenj in nam skuhal pravi beduinski čaj (beduini so staroselci). Po odličnem čaju in odličnem ambientu smo splezali na manjšo goro (10 min), kjer se nam je razprostrl prečudovit razgled na sosednje vrhove, žal je bila ta gora dosti manjša od ostalih, tako da se morje in ostalo ni videlo. Vseeno pa je trenutek, ko stojiš na vrhu slemena, kjer veter že kar močno piha in sonce, ki zahaja, sije na ostale stene gora, nepozaben in edinstven.Tretja stvar, ki jo je potrebno doživeti je življenje v mestu. Hrana, domačini, avtomobili, taksiji, trgovine, banke,… Vse je treba preizkusiti. Da smo se dodobra vživeli v tamkajšnje življenje, je trajalo kar nekaj časa, predvsem zato ker smo večino časa surfali. Spoznali smo tudi nekaj njihovih navad, ki so se nam močno vtisnile v spomin.
Vera prepoveduje pitje alkohola, v trgovinah ga ni, dobiš ga le v hotelih, restavracijah in surf centrih, pa še tam je drag. Edina droga je marihuana, ki se goji »in the mountains«, in je zelo poceni, kar pa ne velja za kazni, če te najdejo s cigareto (6 mesecev zapora) Tatov ni. Če povem, da v surf centrih puščajo vso opremo nezavarovano, potem si lahko mislite kako je s tem. Tudi mi smo, ko smo odšli surfat, puščali denar in potne liste kar v stranskem žepu v nahrbtniku na plaži in niti za trenutek nismo pomislili na kakšno krajo. Prav tako mora vsak musliman vsaj 1x na dan moliti, in tako se pridigar »dere« 4x na dan po zvočnikih, ki se jih sliši kilometre naokoli. Tako naš ubogi prijatelj Mare prvo noč ni mogel spati, saj je ena izmed pridig ob štirih zjutraj.
Ko nam je taksist Deef govoril o življenju v Egiptu, smo se pogovarjali tudi o ženskah. Mož ima lahko toliko otrok in žena kolikor jih lahko normalno preživlja, s tem, da se lahko tudi brez problema ločijo (s privolitvijo obeh zakoncev, kot tudi očeta). Kako je z več ženami in otroki nam je povedal takole: »I have one wife, she not good cook, I take another. This not good sleep, I take another, and so on.«, »Why only 3 children, why not 10?«, »Only 2 milion people in Slovenia? Listen, I come to Slovenia, in five years 7,10 million people there.«
Avtomobili so prav tako nekaj posebnega. Vsi so seveda puščavski džipi, stari 20, 25 let, a včasih se najde tudi kakšen BMW serije 5. Vsak avto je taksi in semaforji ne obstajajo. Na križišču voznik potrobi, da opozori ostale in zavije kamorkoli hoče. Potrobi se tudi pri vsakem poznanem obrazu. Ceste so široke brez črt. Običajno gre prvo vozilo v eno smer, drugo vozilo pa v nasprotno, vendar se čisto lahko zgodi, da nek avto stoji sredi ceste, iz nasprotne strani prihajata dva prehitevajoča se avtomobila, ti pa se pelješ v zadnjem delu avtomobila, ki jima gre nasproti. Ko si misliš, da bo voznik zaviral, ta pritisne na plin, prav tako tista dva nasproti in naenkrat dvopasovnica postane štiripasovnica, tebe stiska pri srcu, konča pa se vedno vse srečno in voznik se obnaša, kot da se nič ni zgodilo.
Smeti ležijo povsod. Zakaj?: Ko smo napolnili koš za smeti, kamor smo metali uporabljen wc papir (ker se ga ne sme metati v školjko), smo ga odnesli do recepcije, da nam ga zamenjajo. »No problem« je rekel receptor in stopil par metrov stran ter obrnil smeti, da so popadale na tla le streljaj stran od dvorišča hotela. In tako je najbrž povsod, saj so smeti kamorkoli pogledaš, tudi v puščavi, med gorami,… vse to pa zaradi vetra, ki jih raznaša, najbrž kar po celi državi. No, seveda ni tako hudo- nek dan smo opazili trgovca, ki je nesel dve veliki vreči smeti do enega izmed redkih smetnjakov.
Svet v Dahabu je povsem drugačen od sveta v katerem se nahajamo. Če takega občutka ne dobite na takem potovanju, potem ste bili v hotelu s petimi zvezdicami in se niste premaknili z ležalnika na plaži. Mi smo živeli po arabsko (skoraj) in ni nam žal tistih težav z želodcem, »nesreče« z vetrom in denarja, katerega smo tako in tako porabili zelo malo. Dahab je raj za windsurfarje!
Pamir
VEČ SLIK IN INFO: TUKAJ