Paros 2024 – Janez Polajnar

J.P. si je vzel malce športnega oddiha in se odpeljal na Paros.

Maltemi v Egejskem morju oktobra 2024 ni popuščal. Toliko vetra v enem kosu pa še nisem doživel. Drugo polovico oktobra do začetka novembra smopreživeli na vetrovnem Parosu. Obsežen in dolgotrajen anticiklon s središčem nad vzhodno in srednjo Evropo, ki nad našimi kraji vztraja tudi te dni, v začetku novembra, je bil glavni vzrok za vsakodnevni močan veter severnih smeri nad Kikladskimi otoki-Maltemi. Veter na Parosu je pihal podnevi in ponoči vseh 14 dni kolikor smo bili tam z jakostjo med 15 in 30 vozli, kakšen dan tudi kaj več.
Zanimivo, iskali smo ure v dnevu ko je bil veter le nekoliko šibkejši in to je bilo običajno med 12. in 15. uro, zatišja na otoku je bilo res malo.
Vrsto let sem odlašal s potovanjem po cesti do grških otokov, tokrat pa sem bil presenečen nad razmeroma lahkotnostjo vožnje iz Ljubljane do pristanišča Pirej. Pot smo začeli 18. oktobra, torej izven glavne turistične sezone, razdelil pa sem jo na dva dela, dvakrat po 800 km. Nočni postanek je bil na polovici poti v bližini Leskovca, pri motelu Predejane. To je sodobna »furmanska gostilna« z motelom in parkirišči za avtodome, ter restavracijo odprto 24 ur. Presenečen sem bil nad urejenostjo avtocest in redkim prometom po celotni Srbiji, Makedoniji in tudi v Grčiji med Solunom in Atenami. Avtocesta prek Makedonije je nekoliko »bumpy« a ne traja dolgo. Torej dan in pol lahkotne vožnje, dvakrat po cca 8 do 9 ur. Je pa v Makedoniji in Grčiji res veliko cestninskih postaj s po 1,5 do 3.5 EUR plačila. No, pregledov na mejnih prehodih smo se že dodobra odvadili zato je bilo čakanje na mejah kar nekoliko čudno, zlasti ko ti carinik pregleduje notranjost vozila in na koncu zamomlja: »vozi«! Atene-Pirej pa seveda prometno mravljišče a do pristanišča prideš po avtocesti razmeroma lahkotno. Vožnja s trajektom do Parosa traja 4 ure, kupili pa smo lahko le karto v eno smer, saj so delavci ladijske družbe stavkali in voznega reda za nazaj še ni bilo. Vseeno, gremo, bomo že kako prišli nazaj.
Vetrovna napoved za območje Parosa, Naxosa je obetala dolgotrajen severni veter, a da bo tako prevetreno v tem letnem času, kar ni prav običajno, si nisem predstavljal. Na Parosu je pihalo povsod.
Bivali smo v vasi Marmara nekoliko v notranjosti otoka, potem pa smo vsak dan surfali ali foilali na enem izmed številnih surf spotov. V katero koli smer se odpelješ do surf spota je bilo okrog 25 min vožnje. Ceste so sicer ozke zlasti za kombi, a prometa ni bilo veliko, so bili pa vsi avtomobili dodobra umazani s peskom. Tudi naš avto je kmalu postal puščavsko zaprašen, saj veter povsod dviguje pesek in prah, občasno pa ga zalije tudi pršec morske vode.
Najbolj prijazen osnovni kite-surf spot je v prelivu med Parosom in Antiparosom, Pounda. Tam je v tem času še delujoč surf-kite center, pogoji na vodi pa so podobni tistim na Pelješcu, le da je te dni pihal precej močnejši veter in seveda gneče tu res ni bilo. Za tiste, ki ne surfajo je od tu primeren izlet na Antiparos, nekaj minit s trajektom za 1.5 EUR. Tu so bila tudi tekmovanja IFCA v surf slalomu in druga. Kak dan smo surfali na bolj valovitem spotu na severu otoka pri mestu Nousa. Velik razvejan zaliv ponuja številne vstope v vodo in na enem delu tudi zanimivo obalo s kamnitimi skulpturami kot posledica eolske erozije. Ker je zaliv odprt na sever so se ob tem vetru sredi zaliva naredili dolgi valovi med 2 in 3 metri za dolga ridanja po valu, vendar so se našla tudi območja s flat pogoji ob robovih zaliva. Ko pa je pihalo najmočneje smo se zatekli v dva zaliva pri glavnem mestu Parikia, piha z obale, kjer se je dalo kontrolirano voziti fin slalom z jadrom 5.8 in wing 2.9 tudi ko je na drugih spotih pihalo prek 35 vozlov. Spot od katerega sem pričakoval največ pa je bil Golden Beach v bližini naše vasi Marmara, na prelivu med Parosom in Naxosom. Tam severnik piha z obale in naj bi bila voda precej flat. A ker veter piha prek otoka močno pospeši, zato je bil večino dni na tem delu otoka veter premočan, v sunkih je pihal tudi 35-40 vozlov. Tako smo tu izkoristili le en dan na foilih ko je bilo vetra na otoku najmanj.
Vozil sem najmanjšo fin slalom z jadrom 5.8 in windfoil opremo, z in jadrom 5.4 in malim krilom 540 cm2, Brane(BD87) in Kaja pa vse dni vozila z wingom 2.9. Za naslednjič bo za fin slalom obvezno še jadro pod 5 m2.
Pot nazaj pa je bila tudi zanimiva in ob enem poučna. Trajektno karto smo lahko kupili tik pred odhodom 2. novembra, trajekt pa je bil zaradi zmanjšanja števila voženj med Parosom in Pirejemprecej napolnjen. Vožnja po avtocestah je potekala gladko z malo prometa in ponovnim nočnimpostankom v pri motelu Predejane. Zataknilo pa se je na meji med Srbijo in Hrvaško zaradi moje taktične napake. Spregledal sem, da je bilo te dni konec krompirjevih počitnic tudi za tiste, ki bivajo v Sloveniji in Evropi is so se vračali nazaj. Gneča na meji in po celotni poti do Zagreba je bila res velika,predvidena 8 urana vožnja se je tako podaljšala za okoli 4 ure. Vse pač ne gre z lahkoto na takšni poti. Kakor koli obrneš je bil celoten strošek vožnje s kombijem, z gorivom, cestninami in trajektom okoli 1000 EUR.