Prvomajska Sardinija – družina Marolt (Kanare)

Super report iz Sardinije, kjer so se tradicoinalno za prvomajske praznike potepali Maroltovi.
Foto in report: Ana Marolt

Štart iz Lj. 19.4. popoldan, edina gneča pri Firencah, prispeli v Livorno, prespali in zjutraj na trajekt – gužva, Slovencev miljon, kljub polni ladji delujoč samo en šank od treh, za kavo/pivo si tako lahko prek celega dne čakal v vrsti najmanj pol ure… Mirna plovba, zjutraj piči miško do Chie, ker je bil napovedan jugo. Blazno neugodna vzhodna smer, kdor je šel v vodo, je zgolj zmočil opremo in bil odplaknjen vzdolž obale…

Poleg močnega vetra in plime, so tudi valovi naredili svoje.. Na parkirišču smo po par spitih pirih zvečer prestopili iz kombija v kemper in na srečo pravočasno opazili, da stojimo že 10 cm v vodi, spodaj mivka.. Hitra akcija nas je rešila, da se nismo izkopavali toliko časa kot nesrečni Italijan v zgodnjem popoldnevu. Zjutraj smo preverili kakšno je obstoječe stanje, 30 cm vode je bilo na mestu, kjer smo bili parkirani zvečer. 🙂 Veselica.

Kljub bruhalni akciji najmlajšega člana, ob postankih nadaljujemo po zahodni obali, se ustavimo, da mimo nas pičijo dirkači Gira Di Sardegna, prispemo v Mari Ermi. Lepi valovčki, Stane se jih loti s supom, za prvič mu je kar šlo. 🙂

Nadaljujemo po res lepi obalni panoramski cesti proti severozahodu, na vrsti je prvi dopustniški kamp v Algheru. Tuš, pizzerija, voda in ostali refilli. Gneča na cesti je res ubitačna, tudi zaradi praznika Italijanov, je v Stintinu, kjer se ustavimo parking skoraj nemogoče dobiti. Družinski selfi, pa gremo naprej.

Next stop – naša ljuba Vignola Mare. Palačinke in sonček, ki ga že težko pričakujemo… Drug dan zjutraj v Marino Delle Rose, spet nas preseneti gužva, zato gremo naprej proti Rena Majore. Starejši sine se loti valov, najmlajši bagerja, fotr Ichnusse, mami pa Heinekena 0.0. 😉

Naslednji dan, na sam sveti praznik upora fašizmu, se po alarmu ob 7.00 zguzimo v samo središče spodnjega parkinga v Marina Delle Rose. Napoved ugodna, fotr piči v vodo, kmalu potem nas vse zaparkira policajka in vsakega razveseli z listkom za brisalcem – 86€ kazni za parkiranje na območju »Helioterapije«.. plačamo dobrih 60, (30% sconto v roku 5 dni), in tam uživamo še cel dan. Tak znesek konec koncev nameniš dnevnemu izletu v Katschberg, karta, 2 pira in germknödel, pa si na istem. 🙂

Naslednji dan pogoji ne tako dobri, polurno surfarijo in bežanje pred 6 metrskimi valovi smo raje zamenjali z lovljenjem piva – lov uspešen, našli Ichnuso 0,66l za 1€. 🙂 Pičimo v Rena Majore na mivko, sonce nas prži, prihod še več Slovencev.

Kar se tiče spota Rena Majore in smeti.. Žal smo bili priča slovenskim sosurfačem (za katere upamo, da se bodo v tem besedilu našli.. ), ki so na že obstoječ kup smeti odvrgli še svoj paket.. Res je, da na Sardiniji obstaja problem smeti. Vseeno smo lahko vsi skupaj tako odgovorni, da svoj prispevek odpadka odvržemo v koš vsaj v bližnji Santa Terezi… Naslednji dan je namreč prišla policija (ki je sicer v Rena Majore res prijazna – You can stay 1 night and 1 day) in poslikala vse smeti v okolici. Nič ne bo čudno, če drugo leto ne bomo več tako toplo sprejeti in bo oznak »no camping« še več.

Ok, naprej gremo preverit še stanje v Porto Pollo, QS šolarčki imajo kar lepe pogoje, sonček, veter, hladno pivo. 🙂

Prespimo v La Marmoratta, ribe spet nič ne prijemljejo… Zjutraj Capo Testa, Italijani spet nek praznik, cela šestokolenska familija se zbere na plaži in skoraj, da ne vrtijo odojka. Samo, da se govori… 🙂

Zaradi pomanjkanja vetra pičimo še enkrat proti zahodu, Isola Rosa, pa spet nazaj v Vignollo, camp No.2 – ima se, može se – Baia Blu La tortuga ***** Iz campa naslednje jutro peš proti Torre di Vignola. Prispemo, še mali hike naprej do idilične kapelce, nazaj grede akcija prekopa jezera in osvoboditve sladke vode. 🙂

Zjutraj spet refill za pot domov, pa na vzhodno obalo pri Porto San Paolo. Zvečer trajekt, par Ichnusic za sabo, pa spat preko noči. Zjutraj nas zbudi ladja, ki se ziblje v ritmu valov, k sreči brez hujših trebušnih posledic prispemo v Livorno in proti domu.

Prek celotnega tripa so nam družbo delali Luka Slapšak z boljšo polovico, prav tako Matej Sirk s familijo in lov na čim cenejši diezel (pod 1.50€ si bil srečnež). Seveda smo pogrešali več vetra, a z Ichnuso in dobro družbo smo trip zaključili več kot s pozitivno oceno.

Dodaj odgovor