O Burji

Burja je tako značilen veter na Jadranu, da se mu v naših prispevkih o vremenu ne moremo izogniti. Šibko do zmerno burjo lahko jadralci izkoristimo za dolgo plovbo ob Jadranski obali, surfarji za preizkušanje znanja in opreme ob stalni misli, da lahko vsak čas, zaradi svoje silovitosti, predstavlja resno nevarnost za varno plovbo in povratek na obalo. Močna burja ob slovenski obali in z njo povezani morski tokovi ustvarjajo ekstremne pogoje za jadranje in surfanje, s tem pa nenehen izziv jadralcem in surfarjem. Ob takih pogojih se lahko preizkušanje človeških zmogljivosti in trpežnosti jadralne opreme nepredvidljivo konča. Ker nas burja rada preseneti z nenadnim začetkom in stopnjevanjem svoje jakosti, si zasluži še posebno pozornost.

 

Značilnosti burje

Burja je značilen padajoč (strokovno rečemo temu katabatičen) veter ob vzhodni obali Jadrana, ki piha iz severovzhodnega kvadranta. Burji podoben veter je tudi Mistral ob Azurni obali, če omenimo samo enega. ajezen hladen zrak se v obliki slapu zliva preko gorskih pregrad. ajezen zrak tudi niha, zato pljuskne čez pregrado enkrat več, drugič manj hladnega zraka. Nihanje je navadno časovno precej pravilno in kot je opazil prof. Petkovšek pri svojih raziskavah burje, so značilne periode v moči burje okoli 5, 10 in 22 minut. Dodatni vrtinci pa se tvorijo ob ovirah pri padanju zraka ob pobočju. Razmerje med največjo hitrostjo in povprečno hitrostjo burje je ponavadi med 2 in 2.5, v izjemnih razmerah pa so sunki lahko tudi 3 krat  močnejši kot povprečna hitrost vetra. Sunki (refuli) burje so najmočnejši ob vznožju hribov, kjer padajoči zrak doseže največjo hitrost.

Burja je pravzaprav tipičen fenski veter. Iz zraka se  ob morebitnih padavinah na privetrni strani gorskih pregrad izloči del vlage, pri spuščanju zraka preko pregrade pa se zrak stiska in zato segreva, na vsakih 100 metrov višinske razlike za 1 stopinjo C. animivo je, da so kljub prepričanju, da je burja hladen veter, poleti najvišje temperature v slovenskem Primorju zabeležene ravno ob šibki burji (seveda se takrat nad nami ne sme zadrževati preveč hladen zrak). Burja namreč preprečuje nastanek maestrala, ki prinaša z morja ohlajen zrak. Do zanimive situacija prihaja takrat, ko v Kopru še piha šibka burja, v Portorožu pa že maestral. Takrat je lahko temperaturna razlika tudi do 10 stopinj C. v korist Kopra. Toda kljub vsemu nas ob burji zebe, če smo mokri. Pri padanju in posledičnem segrevanju zraka se relativna zračna vlaga sorazmerno manjša, zato je razlika med temperaturo “navadnega” in “mokrega” termometra precejšnja. Temperatura mokrega termometra nam namreč ponazarja občutek mraza na mokri koži, ki hitreje odvaja telesno temperaturo, podobno kot v mokro brisačo zavita lubenica.

Pogoji za nastanek burje

Burja nastane, ko se za glavnim Dinarskim grebenom, ki ločuje Jadran od Panonske nižine nabere zadosti debela plast hladnega zraka. To je navadno po prehodu hladne fronte. Pogoj za nastanek burje je torej dovolj velika razlika v temperaturi zajezenega zraka v notranjosti za gorskim grebenom in tistega nad Jadranom. Seveda pa burjo še okrepi ustrezen gradient v polju zračnega pritiska, ko je le-ta nad Jadranom
nižji kot na kontinentu.

Če hladna fronta hitro preide Jadran brez “komplikacij”, to je brez nastanka sekundarnega ciklona na Jadranu, tudi burja po prehodu fronte piha krajši čas, približno en dan ali manj.

Do situacij z dolgotrajno burjo pride predvsem takrat, ko je poleg temperaturnega gradienta – hladen zrak nad kontinentom in toplejši zrak nad Jadranom – prisoten še gradient v polju zračnega pritiska. načilna situacija za tak tip burje nastane takrat, ko je nad Jadranom ali Balkanom ciklon, nad severno Evropo pa območje visokega zračnega pritiska s hladnim zrakom. Ciklon iz nižjih zračnih plasteh iznad severnega Jadrana vsrkava hladnejši zrak, ki ga prinese burja, in s tem vzdržuje cirkulacijo zračnih mas. Brez ciklona bi se področje nad Jadranom hitro napolnilo s hladnejšim zrakom in potrebni pogoj po dovolj velikem temperaturnem gradientu ne bi bil več izpolnjen. Ciklon se lahko nad Jadranom zadržuje tudi več dni.

Še posebno nadležni so cikloni, ki nastanejo iz višinskih ciklonov, povezanih z odcepljenimi jederi hladnega zraka v višinah. rak prične krožiti v ciklonski smeri najprej v višjih zračnih plasteh, potem pa se ciklonsko kroženje zraka vzpostavi tudi v nižjih zračnih plasteh.  Višinski cikloni so sorazmerno vzdržljivi vremenski sistemi in če so vaše počitnice poleti pokvarjene zaradi tedna (ali več) slabega vremena v enem kosu, se lahko največkrat zahvalite prav višinskemu ciklonu, ali kot se temu včasih tudi reče, odcepljenemu jedru hladnega zraka. Napovedovanje gibanja višinskega ciklona je precej nezanesljivo, zato so v takih primerih vremenske napovedi dostikrat napačne.

Kljub dejstvu, da je burja katabatičen veter in prinaša sorazmerno suh zrak, se pojavljajo ob burji tudi padavine, predvsem pri t.i. ciklonalni burji ob ciklonskem območju nad Jadranom. V višjih zračnih plasteh vetrovi iz južnih smeri prinašajo vlažen zrak, ki se dviga ob klinu hladnega zraka, ki ga je vzpostavila burja. Ob takih pogojih pa običajno nastanejo padavine.

Pogostnost burje ob Jadranu

Burja se največkrat pojavlja v hladni polovici leta posebej v januarju, februarju in marcu. Verjetnost za burjo je pozimi v povprečju kar  4 krat večja kot v poletnih mesecih.  Absolutni rekorder po številu opazovalnih terminov z burjo ob vzhodni Jadranski obali je Senj, precej blizu pa mu sledi Split. Pogostnost pojavljanja burje pada z oddaljenostjo od najvišjih pregrad Dinarske verige, v adru se burja pojavlja recimo kar 4 krat redkeje kot v Senju.

Značilne tokovnice smeri in jakosti burje na slovenskem morju

Burja ne piha povsod enakomerno. Njena jakost in smer sta v veliki meri odvisni od izoblikovanosti priobalnega površja, obale in otokov. Veter se prilagaja oblikam terena. Strženi z največjo jakostjo burje so običajno v priobalnem področju na mestih kjer izoblikovanost površja omogoča vetru najlažjo pot do morja. Sunki pa so praviloma najmočnejši tam, kjer je obala najbolj strma in visoka.
Burja piha pri nas najmočneje v Tržaškem zalivu. Hladen zrak pada preko, okoli 400 do 500 m visokega Kraškega  roba in izoblikuje vetrovni stržen. Najmočneje piha po sredini Tržaškega zaliva pod Barkovlami (med Miljskim zalivom in gradom Miramare). To je tako imenovana Tržaška burja, ki se običajno nadaljuje z močnejšim vetrovnim strženom po sredini zaliva med Piranom in Gradežem.  Burja piha tudi ob slovenski obali, vendar je tu njena jakost nekoliko manjša.

Levi rob vetrovnega stržena Tržaške burje , ki sega tudi v Koprski zaliv, je predvsem ob šibki ali zmerni burji lahko zelo izrazit. Meja med močnejšim vetrom v strženu burje in nekoliko šibkejšim vetrom poteka od Debelega Rtiča preko Piranske punte do Savudrije. Jakost vetra v strženu je tudi do 2 Bf večja od jakosti vetra v Koprskem ali Piranskem zalivu. Vetrovni stržen z močnejšim vetrom je najbolj izrazit pri šibki in zmerni burji:

Ob zmerni jakosti burje do 6 Bf (13m/s) ločimo na slovenskem morju tri vetrovna področja:

  • Vetrovni stržen z vetrom iz severovzhodne smeri (NE) med Debelim Rtičem, Piranom, Savudrijskim svetilnikom in sredino Tržaškega zaliva, kjer je veter najmočnejši.
  • Veter v Koprskem zalivu piha iz severovzhodne do vzhodne smeri (ENE ali E), med Ankaranom, Koprom in Izolo, tu je jakost vetra za stopnjo manjša.
  • Veter v Piranskem zalivu iz severne ali severovzhodne smeri (NNE ali NE), močno kanaliziran z največjo jakostjo med Bernandinom in marino Portorož.

Ob šibki in zmerni burji so razlike v jakosti vetra med omenjenimi področji precejšnje. a Savudrijskun polotokom burja praviloma hitro oslabi.

Da bi pred izplutjem ugotovili pravo jakost burje in se primerno pripravili, lahko uporabimo sveže polurne podatke o hitrosti in smeri vetra z avtomatskih meteoroloških postaj, ki so dostopni bodisi na Internetu ali na avtomatskem odzivniku ali pa so bili objavljeni pri vremenskih poročilih na radiu. Vrednosti o hitrosti in smeri vetra so podane kot povprečne hitrosti vetra za 30 minutno obdobje, beležijo pa se tudi največje hitrosti sunkov vetra. Pravo sliko o jakosti burje na slovenskem morju dobimo z avtomatskih postaj v Kopru, Portorožu, Biljah pri Novi Gorici  in Ajdovščini. elo dragocen je tudi podatek iz avtomatske merilne postaje na Punti v Piranu, ki je dokončen razsodnik v debatah med jadralcih, o moči vetra na Punti.

Hitrosti vetra v sunkih so približno enkrat večje od povprečne polurne hitrosti vetra izmerjene na avtomatskih postajah. Večinoma dosega burja na odprtem morju enake hitrosti kot kažejo največje izmerjene hitrosti vetra v sunkih. Pravo jakost burje na morju nam torej opišejo podatki o hitrostih burje v sunkih (maksimumih). Ti so običajno objavljeni pri vremenskih poročilih, če njihova hitrost preseže 10 m/s.

Da bi ocenili pravo jakost vetra v strženu burje, v osrednjem delu tržaškega zaliva je potrebno povprečnim hitrostim vetra, izmerjenim na avtomatski postaji v Kopru prišteti 10-25 %. Še boljši podatek dobimo iz avtomatske merilne postaje na tržaškem pomolu. a oceno hitrosti burje v Piranskem zalivu, v delu kanaliziranega vetra, je boljši podatek o hitrosti vetra izmerjen na AMP Koper, kot podatek izmerjen na AMP Portorož.  Pri močni burji s povprečno hitrostjo vetra nad 8 m/s in sunki preko 16 m/s (8Bf) so razlike med opisanimi vetrovnimi področji manjše, izstopa le sunkovitost vetra v Piranskem zalivu. Na območju kanaliziranega vetra v Portorožu hitrosti burje večkrat presegajo hitrosti vetra v Koprskem zalivu.

Avtorja: Janez Polajnar, Roman Trobec
 

Copyright (c) Winsurfing Style Team
Kopiranje ali prepisovanje vsebine portala brez pisnega dovoljenje uredništva je prepovedano!    

 

 

Dodaj odgovor