Meteorologi znanega vremenskega portala, ki so pripravili dolgoročno napoved za Evropo, nam napovedujejo vroče in suho poletje. Temperature bi lahko predvsem julija in avgusta za več dni presegle 38 stopinj Celzija, pravijo. Ali jim gre res verjeti??
Predvsem južni in vzhodni deli Evrope bodo letos občutili ekstremno vroče poletje, napovedujejo meteorologi vremenskega portala AccuWeather.com. Za celoten Balkan napovedujejo ekstremno visoke temperature in posledično tudi sušo. “To poletje bo na teh območjih popolno nasprotje lanskemu,” pravi meteorolog Tyler Roys in dodaja, da se bo pas vročine raztezal vse od naših krajev pa do južnih delov Ukrajine. Najhujši val vročine je pričakovati sredi julija in avgusta. Glede na njihovo dolgoročno napoved je tedaj pričakovati temperature tudi okoli 38 stopinj Celzija.
Tuji meteorologi pravijo, da bo območje visokega pritiska omogočalo obstanek vročine, hkrati pa bo zaradi tega manj neviht in padavin. Tovrstne napovedi so sicer pogosto precej nezanesljive, a kot nam je pojasnil prognostik Blaž Šter, bi bilo lahko v njih tudi nekaj resnice.
“Lahko bi prišlo do tako imenovane pozitivne povratne zanke,” pravi. Letošnje leto je namreč glede na lansko precej suho, še posebej prva dva pomladna meseca. Aprila je v Ljubljani padlo manj kot polovico povprečnih padavin. Za suše, ki smo jih že doživeli, pa je bilo po njegovih besedah značilno, da je bilo zaradi suhih tal tudi manj popoldanskih ploh in neviht, ki so sicer za poletja značilna. “Vročina se s tem le še stopnjuje,” poudarja. Za primer je podal sušno poletje leta 2003. Tedaj so se v Ljubljani že meseca maja temperature povzpele preko 30 stopinj Celzija, vročina pa je pri nas vztrajala praktično celo poletje.
Težava je tudi v tem, da je v gorah letos veliko manj snega, kot v preteklih letih. “Snežnica v zgodnjih poletnih mesecih napaja vodotoke, letos pa bi lahko že maja ta sneg skopnel,” pravi Šter. O tem jasno pričajo tudi podatki o debelini snežne odeje. Na Kredarici so na primer danes izmerili 130 centimetrov snega, medtem ko dolgoletno povprečje znaša okoli 290 centimetrov snega.
Ob tem dodaja, da so dolgoročne napovedi precej nezanesljive, še posebno za območja s pestro klimo, med katera spada tudi območje Slovenije. Pravi, da so sicer tuji meteorologi dobro napovedali lansko turobno poletje, a da so nato popolnoma zgrešili pri dolgoročni napovedi vremenskega dogajanja čez zimo. “Napovedovali so zasneženo zimo, a snega je bilo bolj malo,” pravi.
Kja pravita Janez Polajnar in Branko Gregorčič?
Da je težko iti v detajle za časovno tako oddaljeno obdobje pravijo na slovenski agenciji za okolje, da pa so pri AccuWeather upoštevali nekatere podnebne značilnosti evropskega prostora. “Ve se, da v bližini atlanskih obal vročina ni pogosta, ter da se dviga bolj kot gremo proti vzhodu Evrope in območju Balkana. Tukaj so tudi napovedali najvišjo vročino, kar bi bilo pravzaprav dokaj običajno. Slovenija je na obrobju območja, za katerega je napovedana vročina. Tudi drugi evropski modeli predvidevajo nadpovprečno vroče poletje, a je še prezgodaj za napovedovanje podrobnosti,” pravi meteorolog Branko Gregorčič. Lansko poletje je odstopalo od večine drugih poletij v zadnjem desetletju, saj je bilo precej mokro in brez hujše vročine, čeprav je bila poletna temperatura blizu povprečja. “Letošnje poletje bo bolj podobno tistim iz prejšnjih let, z izjemo lanskega. Pričakujemo lahko bolj izrazite vročinske valove, kot lani, ko smo doživeli le enega v juniju. V zadnjih dveh desetletjih smo se nekako navadili, da v poletnih mesecih doživimo dva do tri vročinske valove, torej daljša obdobja s temperaturami nad 30 stopinj,” še pojasnjuje Gregorčič, ki dodaja, da se lahko zgodi, da bi v Sloveniji, zaradi različnih vplivov različnih podnebij – od gorskega, do celinskega in sredozemskega – imeli sušo v eni od regij, drugje pa ne.
Da je za natančne dolgoročne napovedi še prezgodaj, meni tudi hidrolog Janez Polajnar, ki dodaja, da je trenutno stanje vodnatosti v Sloveniji običajno, oziroma nekoliko nižje od običajnega v tem času. “Letošnja zima je bila običajna, vodne zaloge so na običajni ravni in nikjer niso, za razliko od lanskega leta, povečane. Tudi vodnatost rek je dokaj običajna, opažamo pa pomanjkanje snežnice, saj je bilo snega manj kot lani. Tako je na Kredarici trenutno le pol toliko snega, kot je običajno za ta letni čas,” pojasnjuje. V primeru, da bi prišlo do daljšega toplega obdobja ali vročinskega vala v maju in juniju, bi se lahko hitro približali majhni vodnatosti rek, zmanjšala bi se lahko tudi količina pitne vode. “Odvisno, kakšna bosta pomlad in začetek poletja.
Če boste torej letos dopustovovali na Jadranu, boste morda potrebovali dobro senco in zalogo hladnega piva, morda pa za senco in pivo ne bo časa, ker bo vseskozi pihalo! 🙂
Povzeto po 24ur in Večer. Izvorni članek najdete na AccuWeather.