Eden od pionirjev freestyla pri nas in ustanovitelj QS windsurf šole je pobrskal po spominu in povedal, kako se je naučil Vulcan. Bil je med prvimi Slovenci, ki so obvladali ta osnovni FS trik in že takrat je z nasveti pomagal mnogim pri prvih korakih v svet freestyla.
Kdaj in kje si odpeljal prvi Vulcan?
Mislim, da je bilo 1999 v Miljah (Punta Olmi).
Koliko si bil takrat star?
Okoli 24 let.
Se spomniš, kakšni so bili občutki, ko si naredil prvega?
Seveda sem bil izjemno vesel in nisem niti čisto dojel, da je to to. Razen nekaj slik v surf magazinu nisem točno vedel kako sploh zgleda.
Koliko poizkusov, surfaških dni ali let si potreboval za prvega?
Težko rečem. Kak mesec zagotovo. Se pa spomnim, da sem prvi Vulcano izvlekel iz vodnega štarta.
Kateri trik je nato sledil?
Nekaj časa nič :), nato spock. Spock mi je delal veliko več težav 🙂
Imaš kakšen nasvet za Vulcana? Kaj je tebi najbolj pomagalo?
Najbolj pomemben nasvet, da se trudiš do konca, da ne obupaš vsakič že v zraku, če ugotoviš, da se vse ne odvija po planu. Tudi ko je glava včasih že pod vodo, lahko še vedno ulovimo veter v jadro in nas dvigne spet gor.
S kakšno opremo si takrat skakal?
Mistral Score. Ena prvih freestyle desk. Možno pa, da je bil prvi airjibe še z wave F2 desko.
Kakšna je bila takrat WS scena?
WS je bilo zelo popularno le pravega freestyla ni bilo. V tistem času je bil moj “home spot” Punta Olmi pri Trstu, poleti pa Grčija. Moderno je bilo imeti čim manjšo desko. Freestlye deske so prodirale na sceno zelo počasi.
Kateri triki so bili takrat popularni?
Pred Vulcanom so bili (vsaj pri nas) poznani air manevri le speed loop in aerial jibe, od ostalih pa 360 in duck tack.
Kateri surfači so bili tvoji idoli? Kaj te je v tistem času impresioniralo in navduševalo?
Od slovenskih zagotovo Perica (Peter Ščuka), ki delal vrhunske loope in duck tacke. Od tujih Robby Naish, Ian Boyd, Björn Dunkerbeck, brata Jensen…
Kaj je bilo po tvojem v tistem času bolje kot danes in kaj slabše?
Večina stvari je danes boljših: opema je danes zagotovo boljša, vetrovne napovedi so natančnejše in je manj “nategov”, pot do morja je danes hitrejša in cenejša (takrat avtocesta še ni bila končana, cestina pa je bila kar strošek). Je pa bila pot na morje včasih bolj zabavna, saj nas je bilo vedno v avtu več: štiri ali pet. Danes se večimoma vozimo le po dva.
Ko se spomiš na tiste čase, se ti zdi danes kaj iz tistega obdobja zelo zabavno ali smešno?
Kombiniran ledveno hrbtni trapez recimo. 🙂
Še en novejši posnetek: