Je že tako, da je surfanje povsem odvisno od jakosti vetra. Veter pa je odvisen od vremenske situacije in kraja kjer se nahajamo. Slovenski surfarji smo v primerjavi s kolegi po svetu prikrajšani za stalne močnejše vetrove, predvsem zaradi lege Slovenije, ki leži v “zatišju“Alp. To pa se ne pomeni, da v naši okolici vetra ni dovolj, le ob pravem času ga je treba poiskati. osnovnim poznavanjem meteoroloških procesov, ki povzročajo veter, branjem in uporabo meteoroloških napovedi in podatkov, si lahko tudi pri nas zagotovimo obsežno bero surfarskih dni.
Ko spremljamo vreme na morju ali ob jezerih, je naše dojemanje vremena ponavadi pogojeno z lokalnimi vremenskimi pojavi. Kar nam manjka pri sestavljanju širše slike vremena, je poznavanje vremenskih procesov na večjem območju, npr. širšem območju Evrope. Del manjkajočih informacij nam nudijo vremenske karte, ki jih pregledujemo na oglasnih deskah marin ali v časopisih (naprednejši pridejo do njih tudi preko Interneta ali satelitskega sprejemnika). nekaj izkušnjami lahko s pogledom na vremensko karto ugotovimo, kakšno vreme nas čaka ter kje in kdaj bo pihal dovolj močan veter. S poznavanjem vremenskih dogajanj na večjem območju bomo lahko dobro razumeli tudi lokalne vremenske napovedi in pojave, ki vplivajo na “dober” veter ob morju ali na jezerih.
O vremenskih kartah
Vreme je zapleten 3 dimenzionalni proces, ki vključuje še časovno komponento. Vremenske karte so mednarodno poenotena grafična predstavitev minimalno potrebnih informacij o trenutnem ali bodočem razvoju vremena. V nadaljevanju bomo govorili predvsem o prizemnih vremenskih kartah, ki so osnova za prikaz vremena. Na njih so navadno prikazane izobare (linije, ki povezujejo kraje z enakim prizemnim tlakom) in vremenske fronte (meje med zračnimi masami različnih temperatur). Vremenskim kartam rečemo tudi sinoptične karte, saj predstavlja vremensko stanje ob določenem času. Izdelane so na osnovi meteoroloških meritev in torej predstavljajo dejansko stanje vremena v času meritev, lahko pa z njimi predstavimo predvideno vremensko situacijo za nekaj dni vnaprej, takrat govorimo o prognostičnih vremenskih kartah.
Polje zračnega tlaka in gradientni veter: kako ugotovimo kakšen in kako močan veter bo?
Na vremenskih kartah je narisano polje zračnega tlaka pri tleh. Ker je tlak odvisen od višine mesta meritve rišemo na vremenskih kartah polje reduciranega tlaka na morski nivo. Reducirani tlak dobimo tako, da izmerjenemu tlaku na neki višini prištejemo še težo zračnega stolpca do nadmorske višine meritve. Enote zračnega tlaka so hektopaskali ali milibari (1000 hektopaskalov je enako 1000 milibarov). Normalne vrednosti zračnega tlaka so pri nas med 970 in 1050 milibari. Najnižji zračni tlak v zmernih zemljepisnih širinah na morskem nivoju je bil 913 milibarov, izmerili pa so ga blizu Islandije. Kar naredi vremensko karto še posebej uporabno za napovedovanje vetra, je povezava med razliko v zračnem tlaku med dvema točkama – gradientom zračnega tlaka in med smerjo ter jakostjo vetra. Vetru, ki nastane zaradi razlike v zračnem tlaku na večjih razdaljah, rečemo zaradi tega gradientni veter. Večji kot je gradient tlaka, močnejši je veter. Poskusimo to razložiti z nekaj osnovnošolske fizike: veter nastane zaradi premikanja zračnih mas gnanih s silo, ki hoče izenačiti zračni tlak. če ne bi bilo vrtenja emlje, bi veter pihal v smeri od višjega proti nižjemu zračnemu tlaku. Vendar zaradi vrtenja zemlje na delec zraka deluje še Coriolisova sila, ki gibajoč delec zraka na severni polobli odklanja na desno od smeri gibanja. Vsota obeh sil žene gradientni veter v smeri, ki je skoraj vzporedna z izobarami. ato je polje nižjega zračnega tlaka (na severni polobli) vedno na naši levi strani, če nam piha veter v hrbet in na desni, če nam piha veter v prsa. To pravilo je v literaturi poznano tudi kot Buys-Ballotovo pravilo, ki pa ni uporabno za lokalne vetrove.
Če so prikazane izobare ne vremenski karti na nekem mestu bolj stisnjene, to pomeni večji gradient zračnega tlaka in s tem povezano močnejše vetrove na tem območju, razmaknjene izobare pa pomenijo šibek gradient in zato šibke vetrove. godba o gradientu zračnega tlaka, smeri in hitrosti vetra glede na lego izobar je nekoliko bolj zapletena pri tleh, ko nastopi še sila trenja, ki zmanjšuje hitrost vetra. ato veter pri tleh ne piha ravno vzporedno z izobarami, temveč je običajno za 10-20 stopinj odklonjen proti področju, kjer je zračni tlak nižji. Vpliv trenja se čuti na morju nekaj 100 m visoko, nad to višino pa lahko trenje zanemarimo. Seveda ne smemo pozabiti na še vpliv priobalnega reliefa (orografije), ki veter kanalizira. Ponekod relief vpliva na povečano jakost vetra, drugje na zatišje pred vetrom.
Na sliki so skupaj s satelitsko sliko prikazana polje zračnega tlaka pri tleh in lega front za dan 19.8.1999 ob 00 UTC. Nad Dansko je središče območja nizkega zračnega pritiska. zastavicami so prikazane postaje, kjer je ob času opazovanja pihal veter s hitrostjo večjo od 5 vozlov. Kratka črtica na zastavici predstavlja 5, dolga pa 10 vozlov. Dve dolgi in ena kratka črtica na zastavici pomeni torej veter s hitrostjo 25 vozlov. Prikazani so še pojavi na opazovalnih postajah (dež kot zelene pike, plohe z zelenimi trikotniki, nevihte z rdečimi simboli in megla z rumenimi simboli). Vidimo, da se vsaj na morju smer in hitrost vetra ujemata z zgoraj opisano teorijo. Na kopnem, kjer je trenje večje kot na morju, je veter bolj odklonjen proti središču nižjega zračnega tlaka.
Značilne strukture v polju zračnega tlaka in vreme: kako ugotovimo smer vetra in osnovni tip vremena?
Iz polja izobar na vremenski karti lahko razberemo tudi značilne strukture ciklon – C, in anticiklon – A. Ciklon je območje z nižjim zračnim tlakom, anticiklon pa območje z višjim zračnim tlakom glede na okolico. aradi že prej opisanih naravnih zakonitosti piha veter na severni polobli okrog središča ciklona v nasprotni smeri gibanja urinih kazalcev, okrog središča anticiklona pa v smeri gibanja urinih kazalcev.
Povezava med poljem zračnega tlaka in izgledom vremena ni tako očitna kot med poljem tlaka in gradientnim vetrom. Kljub tem lahko naštejemo nekaj poglavitnih značilnosti vremena v ciklonu in anticiklonu. rak se v ciklonu dviga po spirali proti središču ciklona, v anticiklonu pa spušča spiralno navzven od središča anticiklona. rak se pri tleh steka v središče ciklona in razteka iz središča anticiklona. Pri dviganju se zrak v ciklonu ohlaja, zato se vodna para kondenzira, ker hladnejši zrak absorbira manj vlage, in v zraku nastajajo oblačne kapljice. Višek vode se izloči v obliki dežja. Nasprotno pa se pri spuščanju zraka v anticiklonu zrak segreva in kapljice se sušijo. ato v ciklonih v splošnem prevladuje oblačno vreme s padavinami, v anticiklonih pa lepše, sončno vreme.
V angleškem govornem področju (tudi pri hrvaških napovedih za pomorce) velikokrat uporabljajo še pojma dolina (trough) in greben (ridge) v polju zračnega tlaka. Dolina je podaljšek ciklona, greben pa podaljšek anticiklona, pri obeh pa izobare niso zaključene same vase. Prevladujoče vreme v dolini zračnega tlaka je podobno ciklonskemu vremenu, na grebenu pa je podobno anticiklonskemu tipu. Vremenska fronta se v polju zračnega tlaka vedno odraža kot dolina, vendar ni vsaka dolina nujno povezana z vremensko fronto (slika 2).
Na sliki so shematično prikazane opisane tvorbe v polju zračnega tlaka in njihovo poimenovanje.
Avtorja: Janez Polajnar, Roman Trobec
Copyright (c) Windsurfing Style Team
Kopiranje ali prepisovanje vsebine portala brez pisnega dovoljenje uredništva je prepovedano!