1. Pogoji za nastanek vetra

Je že tako, da je surfanje povsem odvisno od jakosti vetra. Veter pa je odvisen od vremenske situacije in kraja kjer se nahajamo. Slovenski surfarji smo v primerjavi s kolegi po svetu prikrajšani za stalne močnejše vetrove, predvsem zaradi lege Slovenije, ki leži v “zatišju“Alp. To pa se ne pomeni, da v naši okolici vetra ni dovolj, le ob pravem času ga je treba poiskati.  osnovnim poznavanjem meteoroloških procesov, ki povzročajo veter, branjem in uporabo meteoroloških napovedi in podatkov, si lahko tudi pri nas zagotovimo obsežno bero surfarskih dni.

Ko spremljamo vreme na morju ali ob jezerih, je naše dojemanje vremena ponavadi pogojeno z lokalnimi vremenskimi pojavi. Kar nam manjka pri sestavljanju širše slike vremena, je poznavanje vremenskih procesov na večjem območju,  npr. širšem območju Evrope. Del manjkajočih informacij nam nudijo vremenske karte, ki jih pregledujemo na oglasnih deskah marin ali v časopisih (naprednejši pridejo do njih tudi preko Interneta ali satelitskega sprejemnika).  nekaj izkušnjami lahko s pogledom na vremensko karto ugotovimo, kakšno vreme nas čaka ter kje in kdaj bo pihal dovolj močan veter. S poznavanjem vremenskih dogajanj na večjem območju bomo lahko dobro razumeli tudi lokalne vremenske napovedi in pojave, ki vplivajo na “dober” veter ob morju ali na jezerih.

O vremenskih kartah

Vreme je zapleten 3 dimenzionalni proces, ki vključuje še časovno komponento. Vremenske karte so mednarodno poenotena grafična predstavitev minimalno potrebnih informacij o trenutnem ali bodočem razvoju vremena. V nadaljevanju bomo govorili predvsem o prizemnih vremenskih kartah, ki so osnova za prikaz vremena. Na njih so navadno prikazane izobare (linije, ki povezujejo kraje z enakim prizemnim tlakom) in vremenske fronte (meje med zračnimi masami različnih temperatur). Vremenskim kartam rečemo tudi sinoptične karte, saj predstavlja vremensko stanje ob določenem času. Izdelane so na osnovi meteoroloških meritev in torej predstavljajo dejansko stanje vremena v času meritev, lahko pa z njimi predstavimo predvideno vremensko situacijo za nekaj dni vnaprej, takrat govorimo o prognostičnih vremenskih kartah.

Polje zračnega tlaka in gradientni veter: kako ugotovimo kakšen in kako močan veter bo?
Na vremenskih kartah je narisano polje zračnega tlaka pri tleh. Ker je tlak odvisen od višine mesta meritve rišemo na vremenskih kartah polje reduciranega tlaka na morski nivo. Reducirani tlak dobimo tako, da izmerjenemu tlaku na neki višini prištejemo še težo zračnega stolpca do nadmorske višine meritve. Enote zračnega tlaka so hektopaskali ali milibari (1000 hektopaskalov je enako 1000 milibarov). Normalne vrednosti zračnega tlaka so pri nas med 970 in 1050 milibari. Najnižji zračni tlak v zmernih zemljepisnih širinah na morskem nivoju je bil  913 milibarov, izmerili pa so ga blizu Islandije. Kar naredi vremensko karto še posebej uporabno za napovedovanje vetra, je povezava med razliko v zračnem tlaku med dvema točkama – gradientom zračnega tlaka in med smerjo ter jakostjo vetra. Vetru, ki nastane zaradi razlike v zračnem tlaku na večjih razdaljah, rečemo zaradi tega gradientni veter.  Večji kot je gradient tlaka, močnejši je veter. Poskusimo to razložiti z nekaj osnovnošolske fizike: veter nastane zaradi premikanja zračnih mas gnanih s silo, ki hoče izenačiti zračni tlak. če ne bi bilo vrtenja emlje, bi veter pihal v smeri od višjega proti nižjemu zračnemu tlaku. Vendar zaradi vrtenja zemlje na delec zraka deluje še Coriolisova sila, ki gibajoč delec zraka na severni polobli odklanja na desno od smeri gibanja. Vsota obeh sil žene gradientni veter v smeri, ki je skoraj vzporedna z izobarami. ato je polje nižjega zračnega tlaka (na severni polobli) vedno na naši levi strani, če nam piha veter v hrbet in na desni, če nam piha veter v prsa. To pravilo je v literaturi poznano tudi kot Buys-Ballotovo pravilo, ki pa ni uporabno za lokalne vetrove.
Če so prikazane izobare ne vremenski karti na nekem mestu bolj stisnjene, to pomeni večji gradient zračnega tlaka in s tem povezano močnejše vetrove na tem območju, razmaknjene izobare pa pomenijo šibek gradient in zato šibke vetrove. godba o gradientu zračnega tlaka, smeri in hitrosti vetra glede na lego izobar je nekoliko bolj zapletena pri tleh, ko nastopi še sila trenja, ki zmanjšuje hitrost vetra. ato veter pri tleh ne piha ravno vzporedno z izobarami, temveč je običajno za 10-20 stopinj odklonjen proti področju, kjer je zračni tlak nižji.  Vpliv trenja se čuti na morju nekaj 100 m visoko, nad to višino pa lahko trenje zanemarimo. Seveda ne smemo pozabiti na še vpliv priobalnega reliefa (orografije), ki veter kanalizira. Ponekod relief vpliva na povečano jakost vetra, drugje na zatišje pred vetrom.


Na sliki so skupaj s satelitsko sliko prikazana polje zračnega tlaka pri tleh in lega front za dan 19.8.1999 ob 00 UTC. Nad Dansko je središče območja nizkega zračnega pritiska.  zastavicami so prikazane postaje, kjer je ob času opazovanja pihal veter s hitrostjo večjo od 5 vozlov. Kratka črtica na zastavici predstavlja 5, dolga pa 10 vozlov. Dve dolgi in ena kratka črtica na zastavici pomeni torej veter s hitrostjo 25 vozlov. Prikazani so še pojavi na opazovalnih postajah (dež kot zelene pike, plohe z zelenimi trikotniki, nevihte z rdečimi simboli in megla z rumenimi simboli). Vidimo, da se vsaj na morju smer in hitrost vetra ujemata z zgoraj opisano teorijo. Na kopnem, kjer je trenje večje kot na morju, je veter bolj odklonjen proti središču nižjega zračnega tlaka.
Značilne strukture v polju zračnega tlaka in vreme: kako ugotovimo smer vetra in osnovni tip vremena?
Iz polja izobar na vremenski karti lahko razberemo tudi značilne strukture ciklon – C, in anticiklon – A. Ciklon je območje z nižjim zračnim tlakom, anticiklon pa območje z višjim zračnim tlakom glede na okolico. aradi že prej opisanih naravnih zakonitosti piha veter na severni polobli okrog središča ciklona v nasprotni smeri gibanja urinih kazalcev, okrog središča anticiklona pa v smeri gibanja urinih kazalcev.
Povezava med poljem zračnega tlaka in izgledom vremena ni tako očitna kot med poljem tlaka in gradientnim vetrom. Kljub tem lahko naštejemo nekaj poglavitnih značilnosti vremena v ciklonu in anticiklonu. rak se v ciklonu dviga po spirali proti središču ciklona, v anticiklonu pa spušča spiralno navzven od središča anticiklona. rak se pri tleh steka v središče ciklona in razteka iz središča anticiklona. Pri dviganju se zrak v ciklonu ohlaja, zato se vodna para kondenzira, ker hladnejši zrak absorbira manj vlage, in v zraku nastajajo oblačne kapljice. Višek vode se izloči v obliki dežja. Nasprotno pa se pri spuščanju zraka v anticiklonu zrak segreva in  kapljice se sušijo. ato v ciklonih v splošnem prevladuje oblačno vreme s padavinami, v anticiklonih pa lepše, sončno vreme.
V angleškem govornem področju (tudi pri hrvaških napovedih za pomorce) velikokrat uporabljajo še pojma dolina (trough) in greben (ridge) v polju zračnega tlaka. Dolina je podaljšek ciklona, greben pa podaljšek anticiklona, pri obeh pa izobare niso zaključene same vase. Prevladujoče vreme v dolini zračnega tlaka je podobno ciklonskemu vremenu, na grebenu pa je podobno anticiklonskemu tipu. Vremenska fronta se v polju zračnega tlaka vedno odraža kot  dolina, vendar ni vsaka dolina nujno povezana z vremensko fronto (slika 2).

Na sliki so shematično prikazane opisane tvorbe v polju zračnega tlaka in njihovo poimenovanje.
Avtorja: Janez Polajnar, Roman Trobec

Copyright (c) Windsurfing Style Team


Kopiranje ali prepisovanje vsebine portala brez pisnega dovoljenje uredništva je prepovedano!     

 

Dodaj odgovor