Nekateri na Havaje, drugi v Egipt, spet tretji pa na Lanzarote!

Že tretje leto zapored sem ob prvih ohladitvah začel sanjati o vetru in valovih na najbolj severnem kanarskem otoku, Lanzarote. Pa smo šli, tako zgodaj jeseni, kot do sedaj še ne. In se je izkazalo za pametno potezo: november je bil namreč povsem poleten! Kratke hlače in sandali, to je to.

Čeprav že tri leta poslušam, da se na Lanzarote ne splača iti, ker “tam nič ne piha”, so moje izkušnje povsem drugačne.

Celo november, ki ima daleč najslabšo statistiko, je letos z vetrom  “za štirke in petke” postregel približno vsak drugi dan. Ko je vetra premalo za windsurf, dolgčasa ni, saj Lanzarote ponuja vrhunske SUP/pedlarske pogoje! Praktično ga ni dneva, ko ne bi bilo ne vetra, ne valov. Za počitek po akciji paše obisk vinske poti, raznih gurmanskih festivalov, sejmov, itd.

Poleg vsega pa je otok še dovolj majhen, da so spoti le nekaj minut vožnje narazen. Vsak lahko najde nekaj zase: od začetnikom prijaznega vala v zalivu Las Cucharas, ki se lomi na odprtem, daleč od nevarnosti, preko močnega a mivkastega side-off breaka v Famari, do čezglavne down-the-line perfekcije na spotu Jameos del Agua. Obisk otoka res priporočam, za več informacij, kdaj je napoved dobra, iz kje je najbolj ugodno leteti in kje prespati, se obrnite na dežurnega lokalca Tonija (waterman.si) — sicer pripadnika padalskega taborja štrikcarjev, a še ni povsem pozabil, kako se poprime za boom 😉

Nejc