Varnost in jadranje na deski

Vsak šport zahteva določene varnostne ukrepe, ki morajo biti zagotovljeni pred začetkom vadbe, predvsem zato da se izognemo morebitnim nesrečam oziroma poškodbam. Veter in voda sta lahko naša smrtna sovražnika, če nismo pripravljeni na okoliščine, ki se lahko pojavijo. Zato obstaja nekaj pravil, ki jih mora poznati vsak jadralec na deski.

Predpogoji jadranja na deski

Predpogoj za jadranje na deski je znanje plavanja. Brez tega nikakor ne smemo pustiti vadečega na vodo

  • Nikoli ne jadramo sami. Tudi najboljšim jadralcem se zgodi, da se znajdejo v okoliščinah, ki jim niso kos.
  • Vedno, ko jadramo na deski, nekomu povemo, kje bomo jadrali in kdaj se vrnemo.
  • Spremljati je potrebno lokalne vremenske napovedi (radio, internet…) in presoditi, ali smo kos vremenskim razmeram.

IMG_5244zlomljen_lok

 

Pravila vožnje z jadralno desko

Jadralne deske so na vodi enakovredne jadrnicam, zanje pa velja, da imajo prednost pred motornimi čolni in manjšimi ladjami. Potrebno se je izogniti večjim ladjam, čolnom na vesla in kopalcem. Pri srečevanju z drugimi jadralnimi deskami veljajo naslednja pravila:

 1. pravilo:

11Kadar sta jadralca v nasprotnih si straneh (vozita na različnih straneh jadra), se mora jadralec z levo prednjo roko umikati jadralcu z desno prednjo roko. To pomeni, da ima prednost tisti, ki ima veter v desni bok, oziroma tisti, ki ima desno roko spredaj.

2. pravilo:

12Ko dva jadralca jadrata v isto smer, mora jadralec, ki je na privetrni strani, dati prednost jadralcu na zavetrni strani oziroma se mu mora ta umakniti.

3. pravilo:

13Ko dva jadrata v isto smer, se mora hitrejši jadralec umakniti ali prehiteti počasnejšega z zavojem v levo ali v desno stran.

V vsakem primeru mora v prvi vrsti vsak zase poskrbeti za varnost in se poizkusiti izogniti morebitni nesreči. V primeru večjih plovil: jadrnice, ladje, trajekti, imajo le-ti prednost pred jadralci na deski.

Posebno pozornost je potrebno nameniti gliserjem, ki si jemljejo prednost plovbe pred vsemi drugimi, ter soncu, ki v popoldanskem času na morski gladini povzroča lesk. S tem se bistveno poveča možnost nesreče, saj nekoga v vodi zaradi leska veliko teže opazimo, zlasti pri večjih hitrostih. Ob srečevanju jadralnih desk v katerikoli smeri ali pri obratih naj bo oddaljenost med deskami najmanj tolikšna, kot je dolžina jambora (5 – 7m).

Samoreševanje

Začetnik jadralec na deski se lahko znajde v položaju, ko deska ne bo potovala v tisto smer, kamor si želi. V določenih primerih nas lahko tudi tok odnese iz začrtane smeri, oziroma  iz območja varne vadbe. Vztrajanje pri dvigovanju jadra ali pri vožnji v veter je nesmiselno, ker nam s tem vse hitreje zmanjkuje zelo potrebne energije, ki jo potrebujemo za pot nazaj.  Običajno je v takih primerih najbolj pameten način reševanja ta, da se kar se da hitro vrnemo na obalo in sicer  tako, da jadro plava na vodni gladini, sami pa sedimo na deski in z rokami veslamo do obale.  Tudi bolj izkušenim jadralcem se lahko zgodi, da bodo morali plavati nazaj na obalo. To se velikokrat zgodi v primeru, ko se zlomi ali poči del opreme, ki je bistven za jadranje. Obstaja več načinov popravila na vodi, vendar moramo upoštevati, da smo v takih primerih iz trenutka v trenutek bolj izpostavljeni nevarnosti.

Zato obstajajo različni načini samoreševanja:

Brezvetrje:

Lok z jadrom položimo na desko, tako da je celo jadro nad vodo. Uležemo se na desko, tako da je teža razporejena po celi deski, jadro z lokom pa imamo med nogami! S pomočjo rok veslamo proti obali.

Malo vetra, kratka pot do obale:

Jadro naj leži na vodni gladini, uležemo se na desko in veslamo z rokami do obale. Druga možnost je, da skočimo v vodo in plavamo proti obali, z eno roko pa s seboj vlečemo desko in jadro.

Dolga pot do obale, brez vetra:

Kadar nam zmanjka vetra daleč stran od obale, je smiselno razstaviti rig. Iz žepa jadra potegnemo jambor ga razstavimo in okoli ovijemo jadro. vito jadro z jamborom damo v sredino loka.  vrvicami, ki so nam ostale, vse skupaj povijemo skupaj, zglob ostane v deski. Na ta način ne bomo izgubili opreme. Uležemo se na desko in veslamo z rokami do obale.

Izredno močan veter, življenje v nevarnosti:

V takih primerih je nesmiselno karkoli početi z jadrom. čim hitreje se ga je potrebno znebiti, uporabimo le desko. Uležemo se nanjo na trebuh in z rokami veslamo proti obali. če je kdo v bližini, damo prepoznaven znak za pomoč. To je mahanje z iztegnjenimi rokami nad glavo.

 

Osebni plavajoči pripomočki

Rešilni jopiči:

So bistvenega pomena pri šoli jadranja na deski, saj na ta način zmanjšamo možnost utopitve za 70%. Jopič je narejen tako, da nam glava ne potone, telo pa je vertikalno v vodi. Rešilni jopič naj bo žive barve zaradi lažje opaznosti v vodi. Slabost rešilnega jopiča pa je okornost. Kadar pademo v vodo in ne držimo za lok, se lahko zgodi, da nam zaradi vetra desko odnese daleč stran. Edino smiselno je čim hitreje splavati za njo, pri tem pa nas rešilni jopič ovira.

5 tipov rešilnih pripomočkov:

 I. Rešilni jopič za odprte vode:

Uporabljamo ga v odprtih, razburkanih vodah, kjer je reševanje časovno zamudno. Tatip rešilnega jopiča omogoča popolno plovnost, v primerih nezavesti obdrži glavo ponesrečencu nad vodno gladino. zaradi okornosti ni primeren za jadranje na deski.

15

II. Priobalni rešilni jopič:

Uporabljamo ga v mirnih in priobalnih vodah, kjer je možno hitro reševanje. Delno dvigne glavo nezavestnim ponesrečencem. Je nekoliko manjši in bolj udoben za nošenje kot tip I. S časom izgubi plovne lasnosti, zato ni primeren za večurno uporabo.

16

III. Plavajoči pripomoček:

Zlasti se ga uporablja v priobalnih vodah, kjer je možno hitro reševanje.  Primeren je tudi pri daljši uporabi. Narejen je za vse vrste vodnih aktivnosti, v obliki rešilnega pasu ali rešilnega jopiča. Pred uporabo moramo narediti preizkus plovnosti.

17

IV. Reševalni obroč:

Uporabljamo ga ob obali ali v bazenih. Vreči ga je možno 20 m daleč. Služi kot sredstvo, za katerega se prime ponesrečeni. Ni uporaben za nezavestne, neplavalce in otroke in dalj časa trajajoče reševanje.

18

V. Plavajoči pripomočki za posebne primere:

Ti se uporabljajo  za posebno določene aktivnosti (vojaške vaje), za nepričakovane nesreče in  hladna področja. Potrebno je stalno vzdrževanje in preverjanje uporabnosti.

19

Poznavanje samega sebe in seznanitev z okoljem vadbe

Sem sodijo določene človekove osebnostne značilnosti, lastnosti, ki zmanjšajo obrambne mehanizme človeka kot celote:

  • Preutrujenost ali slaba telesna pripravljenost se zelo pogosto pojavljata pri jadralcih na deski. Običajno se pojavita v začetnem delu sezone (marec – april), ko telo še ni prilagojeno na dalj časa trajajoč napor v oteženih pogojih.
  • Žeja: hipohidracija med morskimi aktivnostmi. Pojav tega je zmanjšan v sladki vodi.
  • Hipotermija: ohlajanje telesnega jedra. Glavni vzrok za ta pojav sta neprimerna obleka ali preutrujenost. V zimskem času je potrebno posebno pozornost nameniti oblačenju, kajti lahko se zgodi, da  se zaradi adrenalina ne občuti podhladitve dovolj hitro, odvajanje toplote je hitrejše kot v toplem vremenu  in posledice so lahko hude.
  • Precenitev samega sebe: Jadralec na deski mora poznati svoje sposobnosti in na njihovi osnovi tudi presoditi, ali je sposoben izvesti določen element oziroma  ali je sposoben jadrati v določenih pogojih. Ko je veter premočan, je bolje počakati na obali in se iz tega kaj naučiti, kot pa iti v vodo za vsako ceno.

Ko se odpravimo v nek nov kraj, kjer bi radi jadrali na deski, je pomembno, da se že prej seznanimo z vsemi možnostmi, ki jih ta kraj daje. Sem sodi tudi seznanitev z morebitnimi nevarnostmi, ki se pojavljajo na kraju samem.

Pojavi so lahko različni:

Veliki valovi, močan tok, sunkovit veter, morski psi, jadranje blizu pristanišča, vodni promet, nenadne spremembe vremenskih pogojev, plima, oseka, čeri.

Copyright (c) Windsurfing Style Team 

 

Komentarji

komentarjev

Dodaj odgovor