Uporabni značilni vetrovi v notranjosti Slovenije

Običajno je ta veter značilen za predrfontalni vremenski položaj, ko ciklon v severni ali srednji Evropi prek naših krajev vleče vlažen sredozemski zrak. To je veter, ki v notranjosti Slovenije v večini primerov ne dosega primernih hitrosti nad 4 Bf. Ob ugodnih vremenskih razmerah, ko jugozahodni (JZ) veter sovpada še s termičnim vetrom v enaki smeri in lokalnimi značilnostmi terena, pa ta ob nekaterih slovenskih jezerih dosega hitrosti do 7 boforov.

Jugozahodnik na Bohinjskem jezeru

Večkrat smo presenečeni, ko na alpskem jezeru, obdanem z gorami, opazujemo pravo morsko panoramo z močnim vetrom in polmetrskimi penastimi valovi. Tako močan veter v Bohinju ni redkost, vendar ga je nekoliko teže predvideti. Jugozahodnik dobi svojo pravo moč in smer, ko se med seboj uskladijo glavni, za veter pomembni vremenski dejavniki: jugozahodni veter, termični veter in dnevna oblačnost. Jugozahodnik je najmočnejši dan ali dva pred prehodom hladne fronte. Vlažen zrak se dviga ob zahodni strani Bohinjskega grebena, ob strmih pobočjih Vogla in Komne pa se spušča in fenizira v podolgovato dolino Bohinjskega jezera. aradi strmega padca prek pobočij in kanaliziranja ob Vogarju veter v sunkih doseže velike hitrosti. Sam jugozahodnik je v Bohinju precej sunkovit in kanaliziran, njegova smer na jezeru pa se spreminja do 45 stopinj. a oceno jakosti jugozahodnika nam služi podatek iz meteorološke postaje na Voglu, ki je objavljen tudi ob vremenskih napovedih. Veter na jezeru je navadno dovolj močan, ko njegove povprečne hitrosti na Voglu presegajo 8 m/s.

Ugodne vetrovne razmere nastopijo ob seštevku jugozahodnega in termičnega vetra. Termični veter, ki ima enako smer kot jugozahodnik, je navadno prešibak in doseže hitrosti od 2 do 3 Bf. Hladen zrak s planote na komni spodriva topel zrak ob jezeru, ki se dviga ob prisojnih pobočjih Uskovnice in Pokljuke. Najmočnejša izmenjava različno ogretih zračnih mas je spomladi in zgodaj poleti, ko je zaradi snega v Julijcih temperaturna razlika med zračnima masama največja. Termični veter zapiha spomladi med 12. in 13. uro, poleti pa okoli 14. ure. V primerih, ko piha jugozahodni veter in je na območju Bohinjskega kota sončno vreme, se jugozahodnik, okrepljen s termičnim veterom v isti smeri, kanalizira po vsej dolžini Bohinjskega jezera. Tak kombiniran veter dosega v sunkih hitrosti do 17 m/s, najbolj zgoščen pa je med Naklovo glavo in hudournikom Govic. Veter je najmočnejši pozno spomladi, ko je v Julijcih še sneg, in poleti, ko se po daljšem obdobju toplega vremena približuje hladna fronta. Moč vetra sovpada z razvojem dnevne termike. Tako je veter najmočnejši spomladi med 13. in 17. uro, poleti pa med 15. in 19. uro. V teh primerih je veter manj sunkovit, njegov stržen pa poteka od Ukanca ob steni Vogarja proti Stari Fužini. Ko je vlažnost zraka tolikšna, da oblačnost ni omejena le na zahodne grebene Julijcev, ali v primerih, ko nad Vogarjem, Pokljuko ali črno prstjo nastajajo lokalne nevihte, je veter na jezeru moten. To se kaže v večji sunkovitosti, spremembah smeri in spremembi jakosti.

Jugozahodnik na Cerkniškem jezeru

Podobne ugotovitve, kot veljajo pri jugozahodniku na Bohinjskem jezeru, veljajo tudi na Cerkniškem. a hitrosti vetra nad 4 Bf je potrebno sovpadanje termičnega vetra z jugozahodnim. Vlažen jugozahodnik se ob spouščanju po severnih pobočjih Javornikov fenizira in kanaliziran z veliko hitrostjo piha prek ogretega Cerkniškega jezera. Ko se ob toplem sončnem vremenu pred prehodom fronte sešteje s termičnim vetrom v enaki smeri, lahko v sunkih dosega hitrosti do 7 Bf.

Veter na Cerkniškem jezeru je sunkovit. Sunki zelo močnega vetra s hitrostmi od 10 do 17 m/s se bolj ali manj pogosto menjavajo s šibkejšim vetrom ali popolnim brezveterjem. Bolj enakomeren veter piha v času, ko je jezero polno in vodna površina obsega 10 – 20 km2. Plitvo jezero se spomladi hitro ogreje na 15 – 20C. Velika topla vodna površina ob prisojnih pobočjih Slivnice in Rakitniškega pogorja omogoča dviganje zraka ob južnih pobočjih, s tem pa se krepi termični veter. Pogorje Javornikov je premajhno, da bi se nad njim ustvarile zaloge hladnega zraka. račne mase se prek Javornikov spuščajo v valovih in tako povzročajo sunkovit veter. aradi večjih temperaturnih razlik in velikosti jezera so termični in jugozahodni vetrovi najmočnejši spomladi in zgodaj poleti. Ko je jezero manjše (poleti in jeseni) pa so južni vetrovi šibkejši in sunkovitejši.

Ob opisahin vremenskih razmerah se razvije močan jugozahodnik tudi na Štajarskem. Prostrano Ptujsko polje in bližina Panonske nižine omogočata razvoj močnega in predvsem bolj enakomernega jugozahodnega vetra na Ptujskem jezeru ter drugih manjših jezerih v Slovenskih Goricah (Gajševski jezero). Veter dosega hitrosti od 10 do 14 m/s (AMP Ptuj, MP letališče Maribor), piha bolj enakomerno in je zaradi odprtosti prostora manj odvisen od dnevne termike.

Avtorja: Janez Polajnar, Roman Trobec

 

Copyright (c) Winsurfing Style Team
Kopiranje ali prepisovanje vsebine portala brez pisnega dovoljenje uredništva je prepovedano!  

{mosimage}

Komentarji

komentarjev

Dodaj odgovor