O jugu

Pri razlagi in napovedovanju juga lahko uporabimo tudi znanje, ki smo si ga pridobili ob branju prejšnjih poglavji. Kdaj bodo torej jadralci na deski nalagali deske na prtljažnike in se odpravljali proti morju, jadralci in ostali mornarji pa iskali varen pristan, še posebej, če so namenjeni na jug? Ob še ne premočnem jugu bodo morda nekateri napeli jadra in z jadrnico sekali valove ali pa s špinakerji glisirali z valovi proti severu?

Značilnosti juga

Da bomo pravilno predvideli vremenska dogajanja si pomagajmo z nižinsko prognostično karto, ki jo objavljajo časopisi ali pa je objavljena na oglasnih deskah marin. Bližanje hladne fronte Jadranu je prvi znak, ki lahko pomeni močnejše vetrove čez nekaj dni. Seveda ni vseeno od kod bo fronta prešla Jadran. Vemo, da pred fronto veter piha skoraj vzporedno s fronto proti nižjemu zračnemu pritisku v središči ciklona.

Fronta bi morala po tem pravilu ležati vzporedno z orientacijo Jadranskega morja, kar pa se zgodi le izjemoma. Fronte so veliko pogosteje orientirane v smeri JZ-SV. Toda Dinarska pregrada kanalizira jugo tako, da piha vzporedno z obalo, to je iz prevladujoče smeri jugovzhoda. V Otrantskih vratih in ob zahodni obali Istre piha jugo večinoma natančno iz smeri jug. Ko fronta doseže Alpe je jugo najmočnejši, nekaj ur pred prehodom fronte pa na severnem Jadranu jugo slabi (tipično kakšnih 12 ur pred fronto). Alpe predstavljajo za fronto oviro, kar si lahko predstavljamo tako, kot da se fronta ovije okrog Alp. Na fronti zato pogosto nastane sekundarni val, kar se na nižinskih prognostičnih kartah kaže kot kratek odsek tople fronte južnem delu frontalnega vala. V zavetju Alp nastane ciklon, ki posrka hladen zrak v nižinah, ki je že zaobšel Alpe, v višinah pa še pihajo jugozahodni vetrovi. aradi tega v tem času že nastopi burja v severnem Jadranu, v srednjem in južnem pa še vedno piha močan jugo.

Ko ob morju piha jugo, v notranjosti Slovenije piha jugozahodnik. Velikokrat jugozahodnik napoveduje jugo, saj prične v višjih legah pihati prej kot ob morju. rak, ki prihaja iznad Afrike je topel, na poti preko Sredozemlja pa se še navlaži. Ob dviganju tega zraka preko gorskih pregrad, se zračna vlaga kondenzira. ato se na nekaterih območjih, kot na primer v Gorskem Kotarju, Trnovskem gozdu, Bohinjskem grebenu in podobno, pojavljajo padavine še preden je vremenska fronta prišla v bližino Jadrana.

V Dalmaciji in tudi v navtični literaturi jugo pogosto delijo na “črni” ali “mrki” jugo  in “beli” ali “vedri” jugo. Do pojava vedrega, anticiklonalnega juga pride takrat, ko je nad Balkanom izrazito območje visokega zračnega pritiska. V skladu z že omenjenim Buys-Balotovim pravilom je prevladujoča smer vetra v tem primeru pravtako jugovzhodna. račne mase, ki pritekajo nad Jadran, so sedaj suhe in tople. Vedri jugo ni prav posebno močan in se pojavlja precej redkeje kot črni jugo. Razlaga za reklo, da se na morju boj “vedrega” juga je verjetno v tem, da je v primeru “vedrega” juga na zahodu navadno ciklonsko območje, ki se utegne pomakniti proti vzhodu, jugo pa bi se v tem primeru še ojačal in spremenil v “mrki” jugo. a razliko od burje je jugo bolj enakomeren veter saj piha vzporedno z jadransko obalo. če smo pozorni lahko predvsem blizu obale opazimo nihanje v jakosti juga, ko se njegova moč v sorazmerno rednih časovnih intervalih spreminja za več kot 1Bf. Na regatah torej velja z uro v roki spremljati frekvenco nihanja jakosti juga, saj lahko na osnovi ponavljajočih se vzorcev lahko predvidimo obnašanje vetra v bližnji prihodnosti. Jakost juga je večja na odprtem morju, lokalno pa se poveča tudi v prelivih med otoki in na nekaterih zavetrnih straneh otokov, kjer se veter zaradi izoblikovanosti površja spušča in kanalizira. Geografsko gledano piha jugo močneje na južnem in srednjem Jadranu, kjer lahko predvsem jeseni in pozimi doseže orkansko jakost.  Na odprtem morju je močnejši ob vzhodni jadranski obali.

Posledica juga, ki piha običajno pred prehodom fronte več dni vzporedno z obalo, so visoki valovi. Ti so najvišji na odprtem morju, pa tudi na priobalnem morju ob plitvinah in na območjih morskih tokov, ki so usmerjeni v nasprotni smeri kot piha veter, na primer v okolici Kamenjaka na jugu Istre. Najvišje valove so na Jadranu  zabeležili ob jugu in so dosegli višino okoli 6 metrov.  Pri plovbi proti jugu, ko potujemo s severnega na južni Jadran, so visoki valovi in nasproten veter resna ovira še tako izurjene posadke. Zaradi nižjih valov in šibkejšega nasprotnega vetra, je v takih primerih bolje izbrati nekoliko daljšo pot med notranjimi otoki blizu obale. Hvaležna bo posadka in plovilo.

Pogostost juga ob Jadranu

Jugo se najpogosteje pojavlja v hladnih mesecih leta in sicer v novembru in decembru, prav tako pa je precej pogost v februarju in aprilu. Največja pogostnost juga (in tudi burje) v hladni polovici leta je povezana z lego polarne fronte. Ta se pozimi spusti  južneje in takrat je vreme nad Jadranom bistveno aktivnejše, prehodi front in ciklonov si sledijo eden za drugim. manjšanje povprečnega števila dni z jugom v januarju gre pripisati povečani verjetnosti  za nastanek  anticiklona nad vzhodno Evropo, ki preprečuje atlantskim frontalnim motnjam napredovanje proti vzhodu. animivo je, da je število dni z močnim jugom (več kot 3Bf)  največje v srednjem Jadranu, manjše v južnem in najmanjše v severnem Jadranu. Jugo se tako povprečno pojavlja v Splitu kar 5 krat pogosteje kot v Puli in za petino pogosteje kot v Dubrovniku.

Dolgotrajen jugo povzroča v severnem delu Jadrana tudi povečano plimovanje morja. Veter potiska morsko vodo proti severnem delu Jadrana, kjer se ta kopiči. Običajno pojav sovpada tudi s padcem zračnega pritiska.Že ob zmanjšanju zračnega pritiska za 1 milibar se gladina morja ob slovenski obali dvigne povprečno za 1,5 cm. Tem vremensko pogojenim dejavnikom, ki vplivajo na višino plimovanja morja,  pravimo dejavniki residualnega plimovanja. V primerih, ko se omenjeni dejavniki združijo še z visokim astronomskim plimovanjem, kar se največkrat zgodi jeseni, morje ob severnem Jadranu prestopi obalno črto in poplavi nižje ležeče dele obale. Takrat nastopijo poplave v Benetkah, Piranu, Kopru in drugje, ko lahko gladina morja seže tudi do 70 cm nad obalo.

 

Značilne tokovnice smeri in jakosti juga na slovenskem morju

Slovensko morje je zaščiteno pred večjimi valovi, ki jih povzroča jugo. Najmočneje piha v Piranskem zalivu, kjer se razvijejo do polmeterski valovi. Precej drugačna slika morske pokrajine je za Savudrijskim rtom ob zahodni obali Istre, kjer lahko jugo dvigujeje nekajmeterske valove. Izurjeni surfarji torej ob situacijah z napovedanim jugom, v želji po obvladovanju velikih valov, potegnejo vsaj do Savudrije ali Umaga, še bolje in topleje pa bo malo dlje na jugu Istre v okolici Pule.

Avtorja: Janez Polajnar, Roman Trobec

 

Copyright (c) Winsurfing Style Team
Kopiranje ali prepisovanje vsebine portala brez pisnega dovoljenje uredništva je prepovedano!    

 {mosimage}

 

 

 

Komentarji

komentarjev

Dodaj odgovor