8. Uporabni meteorološki modeli, ki napovedujejo veter- Aladin

Spoznanje, daje vreme na daljši rok pravzaprav nenapovedljivo, sploh ni tako zelo staro. godba o modernem napovedovanju vremena se je začela šele med prvo svetovno vojno na Norveškem. Takrat so prvič postavili koncept zračnih mas in front kot meje med različnimi zračnimi masami. Prve numerične vremenske napovedi so nastale hkrati z razvojem elektronskih računalnikov v pedesetih letih prejšnjega stoletja in se izboljšujejo z razvojem in zmogljivostmi računalniške tehnike.

Pri srednjeročnih vremenskih napovedih se v večini evropskih držav opirajo na izide modela Evropskega centra za srednjeročno napoved vremena ECMWF, za katerega velja , da je na tem področju korak pred ostalimi. Natančnost srednjeročnih vremenskih napovedi se počasi izboljšuje. Današnja napoved modela ECMWF za pet dni vnaprej je je v povprečju že tako natančna kot je bila pred petnajstimi leti za tri dni vnaprej. načilnost numeričnih modelov je, da izračunajo kopico vremenskih parametrov, med njimi tudi veter na 10m nad tlemi za posamezne modelske točke. Mreži modelskih točk nad določemim področjem pravimo resolucija modela.

Resolucije modelov

Resolucije numeričnih meteoroloških modelov so različne. Globalni modeli, ki računajo vremenske parametra za celo emljo imajo resolucijo 50 do 30 km. To pomeni, da so računske točke med seboj v obliki mreže oddaljene  50 km. Modeli z boljšo ločlivostjo imajo bolj natančno resolucijo, ta je lahko okoli 10 km, 7 km ali celo 2,5 km. Torej globalni modeli nad Slovenijo in morjem izračunajo vremenske parametre le v nekaj točkah, modeli z omejenim območjem pa izračunajo vremenske parametra na  večjem številu točk.

Natančnost reliefa

Za natančnejši izračun vetrovnih razmer na nekem področju je izradno pomembne relief, ki je sestavni del modelskega izračuna. Bolj ko je modelski relief podoben pravemu, bolj natančni so lahko rezultati. Relief, ki je podlaga globalnim modelom je zelo poenostavljen. Upoštevane so le osnovne geomorfološke strukture. Tako so na primer Alpe v Sloveniji zelo poenostavljeno predstavljene kot neke vrste zaobljena kocka, na eni strani je Jadransko morje, na drugi Panonska nižina. Precej bol natatančen relief je prisoten v modelih z boljšo resolucijo na 10 km ali 2,5 km, kjer so že vidne večje kotline in doline ter groba izoblikovanost Jadranske obale z večjimi otoki.

Globalni modeli ECMWF, ARPEGE, DWD

Osnova vsem natančnejšim izračunom modelov z večjo resolucijo so izračuni globalnih modelov. Rezultati teh modelov služijo kot tako imenovani robni pogoji ali vhodni podatki za izračun meteoroloških parametrov v bolj fini mreži. V Evropi delujeo treije trije globalni modeli. Prej omenjeni ECMWF (slika 12), ki ga poganjano v Veliki Britaniji v Readingu, ARPAGE poganjano v Franciji  v Toluse-u in DWD poganjajo v Nemčiji. Vsi našteti modeli imajo osnovno resolucijo med 50 km in 30 km. Različni produkti, ki so javno prikazani na spletnih straneh so le na različne načine vizualizirani produkti tovrstnih modelov. Običajno nam pokažejo predvidene osnovne značilnosti vremena in osnovne značilnosti predvidenega vetrovnega polja za do 10 dni vnaprej (slika 13). anesljivost tovrstnih modelov je v povprečju za pet dni vnaprej precej visoka, med 60 % in 80 %.


Prognostični izračun modela ECMWF. Prikazana so polja pritiska pri tkeh in frontalni parameter. Izračun narejen 6.2.2003 za 12.2.2003  +144 ur.


Prognostični izračun modela ECMWF. Prikazan je meteogram z vsemi meteorološkimi parametri  za modelsko točko Portorož. Izračun narejen 6.2.2003 za 12.2.2003  +144 ur.

 

Gnezdeni modeli ALADIN/SI, DADA

Za napovedovanje vetra v naši okolici pa so najbolj uporabni tako imenovani gnezdeni modeli z omejenim območjem. Najbolj znan in verjetno tudi najbolj zanesljiv je model ALADIN/SI, z resolucijo okoli 10 km, ki ga dvakrat dnevno poganjamo v ARSO. Robne pogoje zajema iz globalnega modela ARPAGE, za to pravimo, da je to gnezden model z boljšo resolucijo in večjo natančnostjo reliefa v večjem globalnem modelu.


Meteogram ALADIN/SI z vsemi meteorološkimi parametri  za modelsko točko Reka za 48 ur vnaprej.
Še natančnejše napovedi vetrovnega polja nad omejenim območjem pa dobimo s ponovnim gnezdenjem v modelu ALADIN/SI in dinamično adaptacijo meteoroloških paramerov. Rezultati so poznani pod imenom DADA, kjer se vetrovno polje izračunava v računskih točkah, ki so med seboj oddaljene le 2.5 km. Pri dinamični adaptaciji DADA je za izračun vetrovih polj upoštevan že precej natančen relief, z izraženim kraškim robom in visokimi kraškimi planotami na Notranjskem, Velebitom, večjimi Kvarnerskimi otoki z ožinami, ter večjimi kotlinami v notranjosti.

DADA, kaže na sobotni jutranji veter v Preluki
S postopnim pridobivanjem tovrstnih izkušenj, beleženjem ustreznosti napovedi in dejanskih vetrovnih razmer na morju je moč zanesljivost napovedi, za windsurfarje »pravega« vetra še povečati. S kombinacijo modelske napovedi vetra v modelu s prostorsko ločljivostjo 10 km ali 2.5 km za naslednjih 24 ali 48 ur in izkušenj je moč povečati zanesljivost napovedi na 90%-95%. Modelska napoved vetra služi kot vodilo predvsem pri  označbi tipa vetra: ali bo jutri pihala burja, jugo ali termični vetrovi, ter časovni razporeditvi močnejšega vetra. Pri natančni napovedi jakosti vetra na določenih priobalnih področjih pa so poleg modelske napovedi, pomembne predvsem izkušnje.

Avtorja: Janez Polajnar, Roman Trobec

Copyright (c) Winsurfing Style Team
Kopiranje ali prepisovanje vsebine portala brez pisnega dovoljenje uredništva je prepovedano!  

{mosimage}

 

 

Komentarji

komentarjev

Dodaj odgovor